Navigation path

Left navigation

Additional tools

EVROPSKI SVET – SKLEPI Bruselj, 07-08/02/2013 (MULTIANNUAL FINANCIAL FRAMEWORK)

European Council - DOC/13/2   08/02/2013

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL BG RO GA

Sklepi – 7. in 8. februar 2013

Sklepi – 7. in 8. februar 2013

Sklepi – 7. in 8. februar 2013

EVROPSKA KOMISIJA

GENERALNI DIREKTORAT

D/13/2

Bruselj, 8. februar 2013

EVROPSKI SVET – SKLEPI
Bruselj, 07-08/02/2013
(MULTIANNUAL FINANCIAL FRAMEWORK)

V prilogi vam pošiljamo sklepe Evropskega sveta z dne 7. in 8. februarja 2013 v zvezi s točko o večletnem finančnem okviru1.

________________________

SPLOŠNO

  1. Evropska unija in njene države članice so v zadnjih letih sprejele pomembne ukrepe kot odgovor na izzive, ki jih povzročata gospodarska in finančna kriza. Naslednji večletni finančni okvir mora v prihodnje zagotoviti, da bo proračun Evropske unije usmerjen tako, da bo Evropo popeljal iz krize. Proračun Evropske unije mora omogočati rast in ustvarjanje delovnih mest v Evropi, zlasti s spodbujanjem produktivnih naložb in naložb v človeške vire. Sredstva iz prihodnjega večletnega finančnega okvira bi bilo treba v skladu s strategijo Evropa 2020 uporabiti za podporo rasti, zaposlovanju, konkurenčnosti in konvergenci. Hkrati je v okviru krepitve fiskalne discipline v Evropi bistveno, da prihodnji večletni finančni okvir odraža prizadevanja držav članic za konsolidacijo, katerih cilj je večja vzdržnost primanjkljaja in dolga. Natančno je treba preučiti vrednost vsakega porabljenega eura, da bi lahko zagotovili, da se evropska dodana vrednost in kakovost porabe v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvira izboljšata tudi z združevanjem virov, kar deluje kot spodbuda in zagotavlja ekonomijo obsega ter pozitivne čezmejne učinke in učinke prelivanja, s čimer se prispeva k učinkovitejšemu ali hitrejšemu doseganju skupno dogovorjenih političnih ciljev in zmanjšanju nacionalnih odhodkov. Ponovno trajnostno rast in zaposlovanje je mogoče zagotoviti le, če bomo uporabili dosleden in široko zasnovan pristop, ki združuje pametno fiskalno konsolidacijo, ki ohranja naložbe v prihodnjo rast, ter preudarne makroekonomske politike in strategijo aktivnega zaposlovanja, ki ohranja socialno kohezijo. Politike EU morajo biti skladne z načelom subsidiarnosti, sorazmernosti in solidarnosti ter zagotavljati resnično dodano vrednost.

  1. Prihodnji finančni okvir mora poleg ustrezne ravni odhodkov zagotoviti tudi njihovo kakovost. Kakovostna poraba bo utrla pot boljšemu razvoju politik, saj bodo v celoti izkoriščene priložnosti, ki jih politike ponujajo s svojo evropsko dodano vrednostjo, zlasti v času, ko so nacionalni proračuni pod močnimi omejitvenimi pritiski. Vse instrumente financiranja bi zato morali uporabljati kar najbolj učinkovito. Prizadevanja za kakovostnejšo porabo sredstev Unije morajo med drugim temeljiti tudi na boljšem upravljanju politik, vključno z določeno pogojenostjo, koncentracijo in ciljnim usmerjanjem financiranja, če je le mogoče pri vseh instrumentih in programih financiranja iz naslova vseh razdelkov, na področjih, ki najbolj prispevajo k rasti, zaposlovanju in konkurenčnosti. Treba je poskrbeti za redno poročanje o oceni rezultatov za vse politike in instrumente financiranja. Poleg tega morajo biti med elementi, ki bodo zagotavljali ustrezno kakovost porabe, prožnost, pozitivne spodbude, koncentrirano usmerjanje sredstev v ukrepe za spodbujanje rasti, oceno in pregled, poudarek na rezultatih, poenostavitve pri izvajanju, ustrezno tehnično pomoč, uporabo načela konkurenčnosti pri izboru projektov in ustrezno uporabo instrumentov financiranja. V besedilu sklepov je navedena vrsta elementov, ki utirajo pot uporabi teh načel. Nadalje bi morale vse institucije Unije storiti vse, da bi področna zakonodaja ustreznih instrumentov financiranja vsebovala tudi določbe, usmerjene v boljšo kakovost porabe.

  1. Da bi lahko podrobno ocenili kakovost porabe bo Komisija skladno z letnim poročilom o oceni financ Unije, ki ga pripravlja na podlagi člena 318 PDEU, Svetu in Evropskemu parlamentu vsako leto poslala zbirno poročilo o programih SSO (na podlagi letnih poročil o izvajanju iz držav članic), pa tudi povzetek vseh razpoložljivih ocen programov. Poleg tega bosta v programskem obdobju predloženi strateški poročili o programih SSO.

  1. Novi večletni finančni okvir bo zajemal sedemletno obdobje med letoma 2014 in 2020 ter bo zasnovan za Evropsko unijo z 28 državami članicami, saj se predpostavlja, da bo Hrvaška leta 2013 postala članica Unije.

  1. Odhodki bodo razvrščeni v šest razdelkov, ki so zasnovani tako, da odražajo politične prednostne naloge Unije in zagotavljajo potrebno prožnost z namenom učinkovitega dodeljevanja sredstev.

Večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 bo imel naslednjo strukturo:

  • podrazdelek 1a "Konkurenčnost za rast in zaposlovanje", ki bo zajemal instrument za povezovanje Evrope;

  • podrazdelek 1b "Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija";

  • razdelek 2 "Trajnostna rast: naravni viri", ki bo zajemal podomejitev za odhodke, povezane s trgom, in neposredna izplačila;

  • razdelek 3 "Varnost in državljanstvo";

  • razdelek 4 "Evropa v svetu";

  • razdelek 5 "Uprava", ki bo zajemal podomejitev za upravne odhodke;

  • razdelek 6 "Nadomestila".

  1. Evropski svet je dosegel politični dogovor, v skladu s katerim je najvišji skupni znesek odhodkov za EU-28 v obdobju 2014–2020 v odobritvah za prevzem obveznosti 959 988 milijonov EUR, kar znaša 1,00 % BND EU, in v odobritvah plačil 908 400 milijonov EUR, kar znaša 0,95 % BND EU. Razčlenitev odobritev za prevzem obveznosti je opisana v nadaljevanju. Enaki podatki so navedeni tudi v tabeli v Prilogi I, v kateri je določen tudi časovni načrt odobritev za plačila. Vsi zneski so izraženi v stalnih cenah iz leta 2011. Letna tehnična prilagoditev za inflacijo bo izvedena samodejno. Svet bo na tej podlagi Evropski parlament zaprosil za odobritev v skladu s členom 312(2) PDEU, ki določa, da Svet uredbo o VFO sprejme po odobritvi Evropskega parlamenta.

Da bi zagotovili, da bo Unija lahko izpolnjevala vse svoje finančne obveznosti, ki izhajajo iz sedanjih in prihodnjih prevzetih obveznosti v obdobju 2014–2020 v skladu s členom 323 PDEU, bodo določena posebna pravila za upravljanje letnih zgornjih meja za plačila.

Statistični podatki in napovedi, uporabljeni za določitev upravičenosti in obsega sredstev za sklade SSO, pa tudi za izračun agregata BND, so isti, kot jih je uporabila Komisija ob posodobitvi predloga za uredbo o VFO julija 2012 (COM(2012) 388).

  1. Ob upoštevanju finančnih potreb za razvoj naložb v Evropi in cilja, da se čim bolj poveča vzvodni učinek ukrepov, financiranih iz proračuna EU, se bodo pri izvajanju naslednjega večletnega finančnega načrta pogosteje uporabljali instrumenti financiranja, vključno s projektnimi obveznicami. Finančni instrumenti morajo izpolnjevati enega ali več posebnih političnih ciljev Unije, biti morajo nediskriminatorni, imeti jasen končni datum, spoštovati načela dobrega finančnega poslovodenja in dopolnjevati tradicionalne instrumente, kot so nepovratna sredstva. Finančna odgovornost Unije za takšne finančne instrumente v naslednjem večletnem finančnem okviru bo omejena na prispevek proračuna EU in ne bo nalagala pogojnih obveznosti za proračun Unije.

Finančni instrumenti se lahko izvajajo le, kadar izpolnjujejo stroge pogoje, določene v novi finančni uredbi. Finančna sredstva iz proračuna EU bi bilo treba za finančne instrumente zagotavljati v razumnem obsegu in le če je s tem zagotovljena dodana vrednost.

  1. Neporavnane obveznosti (RAL: reste à liquider) so neizbežen "stranski proizvod" večletnega načrtovanja in diferenciranih odobritev. Vendar pa bodo do izteka finančnega okvira za obdobje 2007–2013 neporavnane obveznosti iz različnih razlogov znatno višje od pričakovanih. Da bi torej zagotovili obvladljivo raven in profil plačil v vseh razdelkih, dogovor o finančnem okviru za obdobje 2014–2020 sestavlja več pobud:

  • stopnja obveznosti je v vseh razdelkih ustrezno določena;

  • pravila o prenehanju obveznosti se bodo strogo uporabljala v vseh razdelkih, zlasti pravila o samodejnem prenehanju obveznosti;

  • stopnje vnaprejšnjega financiranja so nižje glede na obdobje 2007–2013;

  • nedegresivnost letnih obveznosti za varnostne mreže na regionalni ravni v okviru kohezijske politike kot prispevek k obvladljivemu profilu obveznosti in plačil.

  1. EU je odgovorna, da z nekaterimi vrstami pogojenosti, strogim nadzorom in učinkovitim merjenjem uspešnosti zagotavlja boljšo porabo sredstev. Upoštevati mora tudi potrebo po poenostavitvi programov porabe, da bi zmanjšala upravno obremenitev in stroške za njihove upravičence in za vse udeležence na ravni EU in na nacionalni ravni. Vsa področna zakonodaja, povezana z naslednjim večletnim finančnim okvirom, ter nova finančna uredba in Medinstitucionalni sporazum o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju bi zato morali vključevati vsebinske elemente, ki bi prispevali k poenostavitvi ter izboljšanju odgovornosti in učinkovitosti porabe sredstev EU. Tako pri zakonodaji sami kot pri njenem izvajanju bo veliko truda vloženega v skrb, da bi bili v celoti upoštevani načeli subsidiarnosti in sorazmernosti ter da bodo z določitvijo ohlapnejših pravil upoštevane posebnosti manjših programov v enoregijskih državah članicah.

  1. Optimalno doseganje ciljev na nekaterih področjih politike je odvisno od vključevanja prednostnih nalog, kot je varstvo okolja, v vrsto instrumentov na drugih področjih politike. Cilji v zvezi s podnebnimi ukrepi bodo pomenili vsaj 20 % porabe EU v obdobju 2014–2020 in bodo zato vključeni v ustrezne instrumente, da se zagotovi, da bodo prispevali h krepitvi energetske varnosti in ustvarjanju nizkoogljičnega gospodarstva, ki bo gospodarno izkoriščalo vire, se uspešno odzivalo na podnebne spremembe, krepilo konkurenčnost Evrope ter ustvarjalo več delovnih mest, ki so prijaznejša okolju.

  1. Da bi proračun EU lahko imel ključno vlogo pri spodbujanju rasti, ustvarjanja delovnih mest in konkurenčnosti, je treba zdaj čim prej sprejeti naslednja zakonodajna besedila v skladu s postopki iz Pogodbe in ob upoštevanju vloge različnih institucij. Natančneje:

  • uredbo o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020;

  • Medinstitucionalni sporazum o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju;

  • sklep o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in njegove izvedbene ukrepe.

Svet in Evropski parlament naj na podlagi stopenj obveznosti iz tega sporazuma in ob upoštevanju okvirnih zneskov, ki jih je Komisija predlagala za cilje iz vseh razdelkov, hitro dosežeta soglasje o ustreznem financiranju vsakega od predlaganih instrumentov, programov in skladov, financiranih iz večletnega finančnega okvira, vključno z možnostjo pregleda.

Evropski svet opozarja na intenzivne stike, ki jih je v zadnjih mesecih imel z Evropskim parlamentom, tako ob robu sej Sveta za splošne zadeve kot na ravni predsednikov institucij v skladu s členom 324 PDEU, in predsedstvo poziva, naj čim prej nadaljuje razprave z Evropskim parlamentom.

Komisija naj zagotovi vso pomoč in podporo, ki se ji zdita smiselni za doseganje napredka v postopku odločanja.

  1. Evropski svet sozakonodajalca poziva, naj hitro sprejmeta programe financiranja za izvajanje večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, da bi zagotovili njihovo pravočasno uveljavitev s 1. januarjem 2014. Opozarja na skupni cilj in odgovornost institucij in držav članic za poenostavitev pravil in postopkov financiranja. Evropski svet pozdravlja napredek, dosežen v trenutnih pogajanjih, in sozakonodajalca poziva, naj se dogovorita o programih, ki so preprostejši ter pomenijo jasno zmanjšanje upravnega bremena za javne organe in upravičence. To bi omogočilo, da bi bili programi dostopnejši, prilagodljivejši in trdno osredotočeni na doseganje rezultatov, kar zadeva rast in nova delovna mesta, v skladu z našo strategijo Evropa 2020.

DEL I: ODHODKI

podrazdelek 1a Konkurenčnost za rast in delovna mesta

  1. Pametna in vključujoča rast je področje, na katerem imajo ukrepi EU precejšnjo dodano vrednost. Programi v okviru tega razdelka lahko znatno prispevajo k uresničevanju strategije Evropa 2020, zlasti kar zadeva spodbujanje raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja, posebne ukrepe za podporo konkurenčnosti družb in MSP, naložbe v izobraževanje in v strokovno znanje prek programa Erasmus za vse ter razvoj socialne agende. Pri dodeljevanju sredstev v okviru tega razdelka je treba posebno prednost nameniti znatni in postopni krepitvi prizadevanj EU na področju raziskav, izobraževanja in inovacij, tudi s poenostavitvijo postopkov.

  1. Glede na znaten prispevek programov Obzorje 2020 in Erasmus za vse k ciljem strategije Evropa 2020 se bo financiranje za ta programa v primerjavi z ravnjo iz leta 2013 realno povišalo.

  1. Stopnja obveznosti za ta podrazdelek ne bo presegala 125 614 milijonov EUR:

podrazdelek 1a – Konkurenčnost za rast in delovna mesta

(v milijonih EUR, po cenah iz leta 2011)

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

15 605

16 321

16 726

17 693

18 490

19 700

21 079

  1. Nujno je treba okrepiti in razširiti odličnost znanstvene baze Unije. Prizadevanja na področju raziskav in razvoja bodo zato temeljila na odličnosti, pri čemer bo omogočen širok dostop udeležencev iz vseh držav članic; to bo skupaj s temeljito poenostavitvijo programa zagotovilo učinkovito in uspešno prihodnjo evropsko raziskovalno politiko, kar bo zagotovilo tudi boljše možnosti za sodelovanje MSP v programih. K povečanju konkurenčnosti naj bi prispevale vse politike, pri čemer bo posebna pozornost namenjena usklajevanju dejavnosti, ki se financirajo iz programa Obzorje 2020, s tistimi, ki dobivajo podporo iz drugih programov Unije, tudi v okviru kohezijske politike. V tem smislu bo treba doseči pomembne sinergije med programom Obzorje 2020 in strukturnima skladoma, da bi zgradili "pot k odličnosti" in s tem povečali zmogljivosti za raziskave in inovacije na regionalni ravni ter zmožnost manj uspešnih in manj razvitih regij, da razvijejo grozde odličnosti.

Instrument za povezovanje Evrope

  1. Medsebojno povezana prometna, energetska in digitalna omrežja so pomemben element za dokončno vzpostavitev enotnega evropskega trga. Poleg tega lahko vlaganja v ključne infrastrukture z veliko dodano vrednostjo EU srednje- in dolgoročno spodbudijo konkurenčnost Evrope v težavnih gospodarskih razmerah, ki jih zaznamujeta počasna rast in omejeni javni proračuni. Takšna vlaganja v infrastrukturo EU omogočajo tudi doseganje ciljev na področju trajnostne rasti iz strategije Evropa 2020 ter ciljev EU "20-20-20" na področju energetske in podnebne politike. Hkrati se bo pri ukrepih na tem področju upoštevala glavna odgovornost tržnih akterjev za načrtovanje ter naložbe v energetsko in digitalno infrastrukturo.

Finančni okvir za izvajanje instrumenta za povezovanje Evrope v obdobju 2014–2020 bo 29 299 milijonov EUR, vključno z 10 000 milijoni EUR, ki bodo preneseni iz Kohezijskega sklada, kakor je določeno pod točko (a) spodaj. Ta znesek bo med sektorje razdeljen na naslednji način:

(a) promet: 23 174 milijonov EUR, od česar se 10 000 milijonov EUR v skladu z uredbo o instrumentu za povezovanje Evrope prenese iz Kohezijskega sklada za porabo v državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada;

(b) energija: 5 126 milijonov EUR;

(c) telekomunikacije: 1 000 milijonov EUR.

Prenos iz Kohezijskega sklada za prometno infrastrukturo v okviru instrumenta za povezovanje Evrope bo namenjen sofinanciranju predhodno določenih projektov s seznama iz priloge k uredbi o instrumentu za povezovanje Evrope; do 31. decembra 2016 bi bilo treba projekte, upravičene do financiranja, izbirati ob upoštevanju nacionalnih dodelitev, prenesenih iz Kohezijskega sklada v instrument za povezovanje Evrope. Nato bi bila lahko vsa neporabljena sredstva prerazporejena v nove projekte na podlagi novih konkurenčnih razpisov.

  1. Trije veliki projekti na področju infrastrukture, namreč Galileo, ITER in GMES, bodo financirani v okviru podrazdelka 1a, v znesku 12 793 milijonov EUR. Da bi zagotovili dobro finančno poslovodenje in finančno disciplino, bo v uredbi o finančnem okviru za vsakega od teh projektov določena najvišja stopnja obveznosti, in sicer:

    • Galileo: 6 300 milijonov EUR.

    • ITER: 2 707 milijonov EUR.

    • GMES: 3 786 milijonov EUR.

  1. Da bi podprli jedrsko varnost v Evropi, bo podpora dodeljena za razgradnjo naslednjih jedrskih elektrarn2:

  • 400 milijonov EUR za Ignalino v Litvi za obdobje 2014–2020;

  • 200 milijonov EUR za Bohunice na Slovaškem za obdobje 2014–2020;

  • 260 milijonov EUR za Kozloduj v Bolgariji za obdobje 2014–2020.

podrazdelek 1b Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

Kohezijska politika

  1. Eden od pomembnih ciljev Evropske unije je spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter solidarnosti med državami članicami. Kohezijska politika je pri tem glavni instrument za zmanjšanje razlik med evropskimi regijami ter mora biti zato usmerjena na manj razvite regije in države članice. Kohezijska politika je pomembno sredstvo za naložbe, rast in ustvarjanje delovnih mest na ravni EU ter za strukturne reforme na nacionalni ravni. Pomeni znaten delež javnih naložb v EU, prispeva h krepitvi notranjega trga in ima tako pomembno vlogo pri spodbujanju gospodarske rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti. Kohezijska politika poleg tega prispeva k izvajanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast po vsej Evropski uniji. Prek Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada (KS) bo ta politika usmerjena v doseganje ciljev "naložbe za rast in delovna mesta" v državah članicah in regijah, ki bo financiran iz vseh skladov, ter "evropsko teritorialno sodelovanje", ki bo financiran iz ESRR. Iz Kohezijskega sklada bodo financirani projekti na področju okolja in vseevropskih prometnih omrežij. Za potrebno podporo za razvoj človeškega kapitala bo poskrbljeno z zadostnim deležem ESS v kohezijski politiki.

  1. Kar zadeva strukturo tega razdelka in posebnosti kohezijske politike, bodo odhodki za kohezijo zajeti v podrazdelku v okviru razdelka 1 pod naslovom "Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija".

Skupna dodeljena sredstva

  1. Stopnja obveznosti za podrazdelek 1b "Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija" ne bo presegala 325 149 milijonov EUR:

PODRAZDELEK 1b: Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

(v milijonih EUR, po cenah iz leta 2011)

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

44 678

45 404

46 045

46 545

47 038

47 514

47 925

  1. Cilju "naložbe za rast in delovna mesta" bo namenjenih skupno 313 197 milijonov EUR, pri čemer bo dodeljeno:

        • skupno 164 279 milijonov EUR za manj razvite regije;

        • skupno 31 677 milijonov EUR za regije v prehodu;

          skupno 49 492 milijonov EUR za razvitejše regije;

          skupno 66 362 milijonov EUR za države članice, ki prejemajo pomoč iz Kohezijskega sklada;

        • skupno 1 387 milijonov EUR kot dodatno financiranje za najbolj oddaljene regije iz člena 349 Pogodbe in severne redko poseljene regije, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Pogodbi o pristopu Avstrije, Finske in Švedske.

    1. Cilju "evropsko teritorialno sodelovanje" bo namenjenih skupno 8 948 milijonov EUR, pri čemer bo dodeljeno:

    (a) skupno 6 627 milijonov EUR za čezmejno sodelovanje;

    (b) skupno 1 822 milijonov EUR za nadnacionalno sodelovanje;

    (c) skupno 500 milijonov EUR za medregionalno sodelovanje.

    1. Na pobudo Komisije bo 0,35 % skupnih virov dodeljenih za tehnično pomoč. Tehnična pomoč se uporabi predvsem v podporo krepitvi institucij in razvoju upravnih zmogljivosti za učinkovito upravljanje skladov ter v podporo državam članicam pri določanju in izvajanju koristnih projektov v okviru operativnih programov premagovanja trenutnih gospodarskih težav.

    1. Na pobudo Komisije bo 330 milijonov EUR sredstev strukturnih skladov za cilj "naložbe za rast in delovna mesta" dodeljenih inovativnim ukrepom na področju trajnostnega razvoja mest.

    Opredelitve in upravičenost

    1. Sredstva za cilj "naložbe za rast in delovna mesta" bodo trem vrstam regij, določenim glede na to, kakšno je razmerje med njihovim BDP na prebivalca, merjenim po paritetah kupne moči in izračunanim na podlagi podatkov Unije za obdobje 2007–2009, ter povprečnim BDP EU-27 za isto referenčno obdobje, dodeljena, kot sledi:

          • (a) manj razvite regije, katerih BDP na prebivalca ne dosega 75 % povprečnega BDP EU-27;

            (b) regije v prehodu, katerih BDP na prebivalca znaša med 75 % in 90 % povprečnega BDP EU-27;

            (c) razvitejše regije, katerih BDP na prebivalca presega 90 % povprečnega BDP EU-27.

    1. Iz Kohezijskega sklada bodo financirane države članice, katerih bruto nacionalni dohodek (BND) na prebivalca, merjen po paritetah kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2008–2010, ne dosega 90 % povprečnega BND na prebivalca v EU-27 za isto referenčno obdobje.

    1. Pri čezmejnem sodelovanju bo pomoč namenjena regijam Unije na ravni NUTS 3 na vseh notranjih in zunanjih kopenskih mejah ter vsem regijam Unije na ravni NUTS 3 na morskih mejah, ki so med seboj oddaljene največ 150 km, brez poseganja v morebitne prilagoditve, potrebne za zagotovitev skladnosti in neprekinjenosti območij programskega sodelovanja iz programskega obdobja 2007–2013.

    1. Pri nadnacionalnem sodelovanju bo Komisija sprejela seznam nadnacionalnih območij, upravičenih do pomoči, ki bo razčlenjen po programih sodelovanja in bo zajemal regije na ravni NUTS 2, pri čemer bo zagotovila neprekinjenost takega sodelovanja na večjih povezanih območjih iz predhodnih programov.

    1. Pri medregionalnem sodelovanju bo pomoč iz ESRR zajemala celotno ozemlje Unije.

    1. Na zahtevo države članice so regije na ravni NUTS 2, ki so bile združene na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 31/2011 z dne 17. januarja 2011 in pri katerih je bil zaradi uporabe spremenjene klasifikacije NUTS spremenjen razred upravičenosti ene ali več zadevnih regij, del razreda, določenega na ravni spremenjene regije NUTS.

    Metoda dodelitve

    Metoda dodelitve za manj razvite regije

    1. Stopnja sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, bo temeljila na objektivni metodi in se izračuna, kot sledi:

    Sredstva, dodeljena posamezni državi članici, so vsota sredstev, dodeljenih njenim posameznim regijam, upravičenim do pridobitve sredstev, ki se izračuna po naslednjem postopku:

    (i) absolutni znesek (v eurih) se določi z množenjem števila prebivalcev zadevne regije z razliko med BDP te regije na prebivalca, merjenim po paritetah kupne moči (SKM), in povprečnim BDP na prebivalca v EU-27 (SKM);

    (ii) uporabi se odstotni delež zgornjega absolutnega zneska za določitev finančnega okvirja regije; ta odstotni delež je razvrščen tako, da v primerjavi s povprečjem EU-27 odraža relativno blaginjo, merjeno po paritetah kupne moči, v državi članici, v kateri je regija, upravičena do pridobitve sredstev, tj.:

    • za regije v državah članicah, katerih stopnja BND na prebivalca je pod 82 % povprečja EU: 3,15 %

    • za regije v državah članicah, katerih stopnja BND na prebivalca je med 82 % in 99 % povprečja EU: 2,70 %

    • za regije v državah članicah, katerih stopnja BND na prebivalca je nad 99 % povprečja EU: 1,65 %;

    (iii) k znesku, izračunanemu v koraku (ii), se po potrebi prišteje znesek, ki izhaja iz dodelitve letne premije 1 300 EUR za vsako brezposelno osebo, vendar le za število brezposelnih v tej regiji, ki presega število ljudi, ki bi bili brezposelni, če bi se uporabila povprečna stopnja brezposelnosti v vseh manj razvitih regijah EU;

    (iv) Mestne premije ni.

    1. Za rezultat, dosežen z uporabo te metode, se uporabi zgornja meja.

    Metoda dodelitve za regije v prehodu

    1. Stopnja sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, bo temeljila na objektivni metodi in se izračuna, kot sledi:

    Sredstva, dodeljena posamezni državi članici, so vsota sredstev, dodeljenih njenim posameznim regijam, upravičenim do pridobitve sredstev, ki se izračuna po naslednjem postopku:

    (i) določi se najmanjša in največja teoretična intenzivnost pomoči za vsako regijo v prehodu, upravičeno do pridobitve sredstev; najmanjša stopnja pomoči se določi glede na povprečno intenzivnost pomoči na prebivalca na državo članico brez 60 % neto varnostne mreže na regionalni ravni, dodeljene razvitejšim regijam te države članice; največja stopnja pomoči se nanaša na teoretično regijo z BDP na prebivalca v višini 75 % povprečja EU-27 in se izračuna po postopku, navedenem v točki 33(i) in (ii); od zneska, izračunanega po tem postopku, se upošteva 40 %;

    (ii) izračuna se znesek začetnih regionalnih dodeljenih sredstev, pri čemer se upošteva BDP na prebivalca v regiji na podlagi linearne interpolacije relativne blaginje v regiji v primerjavi s povprečjem EU-27;

    (iii) k znesku, izračunanemu v koraku (ii), se po potrebi prišteje znesek, ki izhaja iz dodelitve letne premije 1 100 EUR za vsako brezposelno osebo, vendar le za število brezposelnih v tej regiji, ki presega število ljudi, ki bi bili brezposelni, če bi se uporabila povprečna stopnja brezposelnosti v vseh manj razvitih regijah EU;

    (iv) Mestne premije ni.

    1. Za rezultat, dosežen z uporabo te metode, se uporabi zgornja meja.

    Metoda dodelitve za razvitejše regije

    1. Skupni začetni teoretični finančni okvir se izračuna tako, da se povprečna intenzivnost pomoči na prebivalca in na leto v višini 19,8 EUR pomnoži s številom prebivalcev, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev sredstev.

    1. Delež vsake zadevne države članice je vsota deležev regij te države, za katere je upravičena do sredstev, pri čemer se ti deleži določijo v skladu z naslednjimi merili, ki so ponderirana, kot je navedeno:

    • skupno število prebivalcev regije (ponderirana vrednost 25 %),

    • število brezposelnih oseb v regijah na ravni NUTS 2 s stopnjo brezposelnosti nad povprečjem vseh razvitejših regij (ponderirana vrednost 20 %),

    • nova delovna mesta, ki jih je treba ustvariti za dosego cilja strategije Evropa 2020 za regionalno stopnjo delovne aktivnosti (starost od 20 do 64 let) v višini 75 % (ponderirana vrednost 20 %),

    • število oseb v starosti od 30 do 34 let s terciarno stopnjo izobrazbe, ki je potrebno za dosego cilja strategije Evropa 2020 v višini 40 % (ponderirana vrednost 12,5 %),

    • število oseb, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje (v starosti od 18 do 24 let), ki ga je treba znižati za dosego cilja strategije Evropa 2020 v višini 10 % (ponderirana vrednost 12,5 %),

    • razlika med izmerjenim BDP v regiji (po SKM) in teoretičnim BDP v regiji, če bi slednja imela enak BDP na prebivalca kot najbogatejša regija na ravni NUTS 2 (ponderirana vrednost 7,5 %),

    • število prebivalcev regij na ravni NUTS 3 z gostoto prebivalstva pod 12,5 preb./km² (ponderirana vrednost 2,5 %).

    Mestne premije ni.

    Metoda dodelitve za Kohezijski sklad

    1. Skupni teoretični finančni okvir se izračuna tako, da se povprečna intenzivnost pomoči na prebivalca v višini 48 EUR pomnoži s številom prebivalcev, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev sredstev. Ta teoretični finančni okvir, ki je posamezni državi članici, upravičeni do pridobitve sredstev, dodeljen vnaprej, ustreza odstotnemu deležu, ki temelji na prebivalstvu, površini in nacionalni blaginji te države ter se določi po naslednjem postopku:

    (i) izračuna se aritmetično povprečje deležev prebivalstva in površine zadevne države članice v odnosu do celotnega prebivalstva in površine vseh držav članic, upravičenih do pridobitve sredstev; če pa delež celotnega prebivalstva države članice presega njen delež celotne površine za faktor 5 ali več, kar odraža izjemno visoko gostoto prebivalstva, se bo za ta korak uporabil le delež celotnega prebivalstva;

    (ii) tako pridobljeni odstotni deleži se prilagodijo s koeficientom, ki pomeni tretjino odstotnega deleža, za katerega BND te države članice na prebivalca (po SKM) za obdobje 2008–2010 presega povprečni BND na prebivalca vseh držav članic, upravičenih do pridobitve sredstev (povprečje je izraženo s 100 %), ali ga ne dosega.

    1. Da bi se upoštevale znatne potrebe držav članic, ki so k Uniji pristopile 1. maja 2004 ali pozneje, v smislu prometne in okoljske infrastrukture, bo njihov delež Kohezijskega sklada znašal tretjino celotnih dokončno dodeljenih finančnih sredstev po uporabi zgornje meje (strukturna sklada in Kohezijski sklad) v povprečju za obdobje.

    1. Države članice, ki so v obdobju 2007–2013 v celoti upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada, vendar njihov nominalni BND na prebivalca presega 90 % povprečnega BND na prebivalca v EU-27, prejmejo prehodno in posebno pomoč iz Kohezijskega sklada. Ta prehodna pomoč bo v letu 2014 znašala 48 EUR na prebivalca in bo nato postopno upadala do dokončne odprave leta 2020.

    1. Za rezultat, dosežen z uporabo te metode, se uporabi zgornja meja.

    Metoda dodelitve za "evropsko teritorialno sodelovanje"

    1. Dodelitev sredstev po državah članicah, ki zajema čezmejno in nadnacionalno sodelovanje, se določi kot ponderirana vsota deleža prebivalstva obmejnih regij in deleža celotnega prebivalstva posamezne države članice. Ponderirana vrednost se določi na podlagi deležev sklopa čezmejnega in sklopa nadnacionalnega sodelovanja. Deleža sklopa čezmejnega in sklopa nadnacionalnega sodelovanja znašata 77,9 % in 22,1 %.

    Metoda dodelitve za najbolj oddaljene in redko poseljene regije ter otoke

    1. Najbolj oddaljenim regijam in severnim redko poseljenim regijam na ravni NUTS 2 bodo dodeljena dodatna posebna sredstva z intenzivnostjo pomoči 30 EUR na prebivalca na leto. Razdeljena bodo po regijah in državah članicah, in sicer sorazmerno glede na celotno prebivalstvo teh regij. Upoštevati je treba tudi posebni položaj otoških regij.

          • Zgornje meje

    1. Da bi prispevali k doseganju ustrezne koncentracije kohezijskih sredstev v najmanj razvitih regijah in državah članicah ter k zmanjšanju neskladij v povprečni intenzivnosti pomoči na prebivalca, bo največja stopnja prenosa na posamezno državo članico 2,35 % BDP. Zgornja meja se bo uporabila vsako leto, z njo pa se bodo po potrebi sorazmerno zmanjšali vsi prenosi (razen za bolj razvite regije in "evropsko teritorialno sodelovanje") na zadevno državo članico, da bi dosegli največjo stopnjo prenosa. Za države članice, ki so k Uniji pristopile pred letom 2013 in katerih povprečna realna rast BDP v obdobju 2008–2010 je bila nižja od –1 %, se največja stopnja prenosa poveča za 10 %, da doseže zgornjo mejo 2,59 %.

    2. Ob upoštevanju sedanjih gospodarskih razmer pravila o omejitvah ne morejo imeti za posledico nacionalnih dodelitev, ki bi realno presegale 110 % njihove ravni v obdobju 2007–2013.

    Varnostne mreže

    1. Za vse regije, katerih BDP na prebivalca v obdobju 2007–2013 ni dosegal 75 % povprečja EU-25, vendar zdaj presega 75 % povprečja EU-27, bo najmanjša stopnja podpore v obdobju 2014–2020 v okviru cilja "naložbe za rast in delovna mesta" vsako leto ustrezala 60 % njihovih prejšnjih okvirnih povprečnih letnih dodeljenih sredstev iz dodelitve za konvergenco, ki jih je Komisija izračunala za večletni finančni okvir 2007–2013.

    1. Najnižja skupna sredstva (Kohezijski sklad in strukturna sklada), dodeljena državi članici, ustrezajo 55 % vseh sredstev, ki so ji bila posamično dodeljena za obdobje 2007–2013. Prilagoditve, potrebne za izpolnitev te zahteve, se izvedejo sorazmerno glede na dodeljena sredstva iz Kohezijskega sklada in strukturnih skladov, razen dodelitev v okviru cilja "evropsko teritorialno sodelovanje".

    1. Nobena regija v prehodu ne prejme manj od tega, kar bi prejela, če bi bila razvitejša regija. Za določitev ravni teh najnižjih sredstev se metoda dodelitve za razvitejše regije uporabi za vse regije, katerih BDP na prebivalca dosega vsaj 75 % povprečja EU-27.

    Druge določbe o posebnih dodelitvah

    1. Več držav članic je še posebej prizadela gospodarska kriza v euroobmočju, ki neposredno vpliva na njihovo raven blaginje. Za odpravo teh razmer ter za spodbujanje rasti in ustvarjanja delovnih mest v teh državah članicah se bodo iz strukturnih skladov zagotovila naslednja dodatna sredstva: 1,375 milijarde EUR za razvitejše regije Grčije, 1,0 milijarde EUR za razvitejše regije Portugalske, ki se razdeli na naslednji način: 450 milijonov EUR za razvitejše regije, od tega 150 milijonov EUR za Madeiro, 75 milijonov EUR za regijo v prehodu in 475 milijonov EUR za manj razvite regije, 100 milijonov EUR za obmejno, osrednjo in zahodno regijo Irske, 1,824 milijarde EUR za Španijo, od tega 500 milijonov EUR za Extremaduro, in 1,5 milijarde EUR za manj razvite regije Italije, od tega 500 milijonov EUR za neurbana območja.

    1. Zaradi izzivov, ki jih prinašata položaj otoških držav članic in oddaljenost nekaterih delov Evropske unije, Malta in Ciper, potem ko bo uporabljena točka 48, prejmeta dodatna sredstva v višini 200 milijonov EUR oziroma 150 milijonov EUR v okviru cilja "naložbe za rast in delovna mesta", ki se razdelijo na naslednji način: ena tretjina za Kohezijski sklad in dve tretjini za strukturna sklada. Ceuti in Melilli se v okviru strukturnih skladov dodelijo dodatna sredstva v višini 50 milijonov EUR. Najbolj oddaljeni regiji Mayotte se v okviru strukturnih skladov dodelijo skupna sredstva v višini 200 milijonov EUR.

    1. Da bi nekaterim regijam olajšali prilagoditev bodisi na spremembe njihovega statusa bodisi na dolgotrajne učinke nedavnih dogajanj v njihovem gospodarstvu, se dodelijo naslednja sredstva: Belgiji (133 milijonov EUR, od tega 66,5 milijonov EUR za Limburg in 66,5 milijonov EUR za Valonijo) ter Nemčiji (710 milijonov EUR, od tega 510 milijonov EUR za nekdanje konvergenčne regije in 200 milijonov EUR za Leipzig). Ne glede na točko 45 se v okviru strukturnih skladov manj razvitim regijam Madžarske dodelijo dodatna sredstva v višini 1,560 milijarde EUR, manj razvitim regijam Češke republike dodatna sredstva v višini 900 milijonov EUR (od tega bo 300 milijonov EUR preneseno iz dodelitve za razvoj podeželja Češke republike), manj razviti regiji Slovenije pa dodatna sredstva v višini 75 milijonov EUR.

    1. Za program PEACE se dodelijo skupna sredstva v višini 150 milijonov EUR.

    Klavzula o pregledu

    1. Da bi se upošteval izredno težek položaj Grčije in drugih držav, ki jih je prizadela kriza, bo Komisija leta 2016 pregledala skupna dodeljena sredstva za vse države članice v okviru cilja kohezijske politike za obdobje 2017–2020 "naložbe za rast in delovna mesta", pri čemer bo uporabljena metoda dodelitve, opredeljena v odstavkih 33 do 49, in sicer na podlagi najnovejših statističnih podatkov, ki bodo takrat na voljo, in primerjave kumulativnega nacionalnega BDP, izmerjenega v letih 2014–2015, in ocene kumulativnega nacionalnega BDP za leto 2012. Ta skupna dodeljena sredstva bo prilagodila, kadar koli bo kumulativno neskladje večje od +/–5 %. Skupni neto učinek prilagoditev ne sme presegati 4 milijard EUR. Potrebna prilagoditev se v enakih deležih razporedi po letih obdobja 2017–2020 in zadevna zgornja meja finančnega okvira se ustrezno spremeni.

    Stopnje sofinanciranja

    1. Stopnja sofinanciranja na ravni vsake od prednostnih osi operativnih programov v okviru cilja "naložbe za rast in delovna mesta" ne bo presegala:

          • (a) 85 % za Kohezijski sklad;

            (b) 85 % za manj razvite regije držav članic, katerih povprečni BDP na prebivalca za obdobje 2007–2009 je bil nižji od 85 % povprečja EU-27 v istem obdobju, in za najbolj oddaljene regije;

            (c) 80 % za manj razvite regije držav članic, razen tistih iz točke (b), ki so bile 1. januarja 2014 upravičene do prehodne ureditve v okviru Kohezijskega sklada;

            (d) 80 % za manj razvite regije držav članic, razen tistih iz točk (b) in (c), ter za vse regije, katerih BDP na prebivalca za obdobje 2007–2013 je bil nižji od 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, vendar zdaj presega 75 % povprečnega BDP EU-27, in regije, opredeljene v členu 8(1) Uredbe št. 1083/2006, ki za obdobje 2007–2013 prejemajo prehodno pomoč;

            (e) 60 % za regije v prehodu, razen tistih iz točke (d);

            (f) 50 % za razvitejše regije, razen tistih iz točke (d).

    Stopnja sofinanciranja na ravni vsake od prednostnih osi operativnih programov v okviru cilja "evropsko teritorialno sodelovanje" ne bo presegla 85 %. Za programe, pri katerih sodeluje vsaj ena manj razvita regija, se lahko stopnja sofinanciranja v okviru cilja "evropsko teritorialno sodelovanje" poveča do 85 %.

    Stopnja sofinanciranja dodatnih dodeljenih sredstev za najbolj oddaljene regije, opredeljene v členu 349 Pogodbe, in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Pogodbi o pristopu Avstrije, Finske in Švedske, ne bo presegla 50 %.

    1. Zvišanje plačil za države članice z začasnimi proračunskimi težavami

    Uporabi se lahko višja stopnja sofinanciranja (za 10 odstotnih točk), če država članica prejema finančno pomoč v skladu s členoma 136 in 143 PDEU, s čimer bi bili nacionalni proračuni v času fiskalne konsolidacije nekoliko razbremenjeni, hkrati pa bi ohranili enako splošno raven financiranja EU. To pravilo se bo za te države članice uporabljalo še naprej do leta 2016, ko bo ponovno ocenjeno v okviru pregleda, predvidenega v točki 54.

    Regionalna pomoč

    1. Pravila o regionalni državni pomoči ne smejo izkrivljati konkurence. Evropski svet poziva Komisijo, naj čim prej sprejme revidirane smernice za regionalno pomoč, ki jih je pripravila. Komisija bo v zvezi s tem poskrbela, da se bodo države članice lahko odzvale na poseben položaj regij, ki mejijo na konvergenčne regije.

    Pomoč za najbolj ogrožene skupine prebivalstva

    1. Podpora za pomoč najbolj ogroženim skupinam prebivalstva bo za obdobje 2014–2020 znašala 2 500 milijonov EUR in bo dodeljena iz sredstev ESS.

    pobuda za zaposlovanje mladih

    1. Evropski svet je večkrat poudaril, da bi morala biti glavna prednostna naloga spodbujanje zaposlovanja mladih. Tej temi je posvetil posebno zasedanje v januarju 2012 in jo zelo izpostavil v Paktu za rast in delovna mesta. Pričakuje, da bo Svet kmalu sprejel priporočilo o jamstvu za mlade. Komisijo poziva, naj v naslednjih tednih dokonča kakovostni okvir za prakse, vzpostavi evropsko koalicijo za vajeništva in oblikuje predloge za novo uredbo EURES. V podporo tem prizadevanjem bi bilo treba uporabiti sredstva iz proračuna EU. Evropski svet, ki se zaveda izredno težavnega položaja, v katerem so se znašli mladi v določenih regijah, je sklenil ustanoviti pobudo za zaposlovanje mladih, ki naj bi dopolnjevala in okrepila znatno podporo, ki jo sicer že zagotavljata strukturna sklada EU. Pobudi se bodo lahko pridružile vse regije (raven NUTS 2), v katerih stopnja brezposelnosti mladih presega 25 %. Pobuda bo v podporo ukrepom iz svežnja o zaposlovanju mladih, ki ga je Komisija predlagala decembra 2012, zlasti pa jamstvu za mlade, ko bo sprejeto. Podpora za pobudo bo znašala 6 000 milijonov EUR za obdobje 2014–2020.

    1. Znesek 3 000 milijonov EUR bo zagotovljen s ciljno usmerjenimi naložbami v regije na ravni NUTS 2 iz Evropskega socialnega sklada, in sicer sorazmerno glede na število brezposelnih mladih v teh regijah, z namensko proračunsko vrstico za zaposlovanje mladih v podrazdelku 1b pa bo zagotovljenih preostalih 3 000 milijonov EUR. Upravičenost in število brezposelnih mladih bosta določena na podlagi podatkov Unije za leto 2012. Za sleherni prispevek iz ESS v regiji, ki bo upravičena do sredstev, se bo prištel enak znesek iz namenske proračunske vrstice. Za ta znesek ne bodo veljala pravila o zgornjih mejah iz točk 45 in 46.

    RAZDELEK 2 – TRAJNOSTNA RAST: NARAVNI VIRI

    1. Cilji skupne kmetijske politike (SKP) so povečati kmetijsko produktivnost s pospeševanjem tehničnega napredka in zagotavljanjem racionalnega razvoja kmetijske proizvodnje ter z optimalno uporabo proizvodnih dejavnikov, zlasti delovne sile, ter tako zagotoviti primerno življenjsko raven kmetijske skupnosti, zlasti s povečanjem individualnega zaslužka oseb, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, stabilizirati trge, zagotoviti redno preskrbo ter zagotoviti, da je preskrba potrošnikom dostopna po primernih cenah. Upoštevati bi bilo treba socialno strukturo kmetijstva ter strukturna in naravna neskladja med različnimi kmetijskimi regijami.

    1. Na tej podlagi je treba z reformami zagotoviti: 1) trajnostno proizvodnjo hrane; 2) trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepanje na področju podnebnih sprememb ter 3) uravnotežen teritorialni razvoj. Poleg tega bi bilo treba SKP v celoti vključiti v cilje strategije Evropa 2020, zlasti cilj trajnostne rasti, hkrati pa v celoti spoštovati cilje te politike, ki jih določa Pogodba.

    1. Odobritve za prevzem obveznosti za ta razdelek, ki zajema kmetijstvo, razvoj podeželja, ribištvo ter finančni instrument za okolje in podnebne ukrepe, ne bodo presegale 373 179 milijonov EUR, od katerih bo 277 851 milijonov EUR dodeljenih za odhodke, povezane s trgom, in neposredna plačila:

    TRAJNOSTNA RAST: NARAVNI VIRI

    (v milijonih EUR, po cenah iz leta 2011)

    2014

    2015

    2016

    2017

    2018

    2019

    2020

    55 883

    55 060

    54 261

    53 448

    52 466

    51 503

    50 558

    od tega: odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila

    41 585

    40 989

    40 421

    39 837

    39 079

    38 335

    37 605

    Skupna kmetijska politika bo v obdobju 2014–2020 še naprej temeljila na dvostebrni strukturi:

    1. steber I bo zagotavljal neposredno podporo kmetom in financiral tržne ukrepe. Neposredna podpora in tržni ukrepi bodo v celoti in izključno financirani iz proračuna EU, s čimer bo zagotovljena uporaba skupne politike na celotnem enotnem trgu ter izvajanje integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS);

    1. steber II SKP bo še naprej zagotavljal posebne okoljske javne dobrine, izboljševal konkurenčnost kmetijstva in gozdarstva ter spodbujal diverzifikacijo ekonomskih dejavnosti in kakovost življenja na podeželju, vključno z regijami s posebnimi težavami. Ukrepe v okviru stebra II bodo v skladu z določbami iz točke 73 sofinancirale države članice, s čimer bo zagotovljeno uresničevanje temeljnih ciljev in okrepljen učinek finančnega vzvoda, ki ga ima politika razvoja podeželja.

    Steber I

    Raven in način razdelitve neposredne podpore – podrobnosti konvergence med državami članicami

    1. Zaradi prilagoditve skupne ravni izdatkov iz razdelka 2 in ob upoštevanju načel uvajanja neposrednih plačil, predvidenih v pristopnih pogodbah, se bo v tem obdobju zmanjšala povprečna raven neposrednih plačil v tekočih cenah za hektar v EU. Neposredna podpora bo bolj enakomerno razdeljena med države članice ob upoštevanju še vedno obstoječih razlik v ravni plač, kupni moči, proizvodnji kmetijskih dejavnosti in stroških vložka, in sicer s postopnim zmanjšanjem povezav z zgodovinskimi referencami ter ob upoštevanju splošnega okvira skupne kmetijske politike in proračuna Unije. Pri skupni dodelitvi podpore v okviru SKP bi bilo treba upoštevati posebne okoliščine, kot so kmetijske površine z visoko dodano vrednostjo, in primere, ko se učinki konvergence nesorazmerno močno občutijo.

    Vse države članice, katerih neposredna plačila za hektar ne presegajo 90 % povprečja EU, bodo v naslednjem obdobju za tretjino zmanjšale vrzel med svojo sedanjo ravnijo neposrednih plačil in 90-odstotno ravnijo povprečja EU. Vse države članice pa bi morale do leta 2020 doseči najmanj raven 196 EUR na hektar. To konvergenco bodo financirale vse države članice, katerih neposredna plačila presegajo povprečje EU, sorazmerno glede na njihovo oddaljenost od povprečja EU. Ta postopek se bo izvajal postopoma v šestih letih od proračunskega leta 2015 do proračunskega leta 2020.

    Omejevanje podpore velikim kmetijam

    1. Države članice bodo omejevanje neposrednih plačil velikim upravičencem uvedle prostovoljno.

    Metoda za finančno disciplino

    1. Za zagotovitev, da zneski za financiranje SKP ustrezajo letnim zgornjim mejam iz večletnega finančnega okvira, bi bilo treba ohraniti mehanizem finančne discipline, ki ga zdaj določa člen 11 Uredbe (ES) št. 73/2009, v skladu s katerim se prilagodi raven neposredne podpore, če napovedi kažejo, da je v danem proračunskem letu prekoračena dodatna zgornja meja razdelka 2, vendar brez varnostne rezerve v višini 300 milijonov EUR.

    Ekologizacija neposrednih plačil

    1. Splošna okoljska uspešnost SKP se bo okrepila z ekologizacijo neposrednih plačil, ki bo dosežena z nekaterimi kmetijskimi praksami, ki jih bodo morali izvajati vsi kmetje ter bodo ugodne za podnebje in okolje ob hkratnem izogibanju nepotrebnim upravnim bremenom, opredeljene pa bodo v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike. Države članice bodo za financiranje teh praks uporabile 30 % letne nacionalne zgornje meje, pri čemer bodo imele jasno določeno možnost, da same izbirajo enakovredne ukrepe za ekologizacijo. Zahteva, naj ima vsako kmetijsko gospodarstvo površino z ekološkim pomenom, bo uveljavljena tako, da zadevnega zemljišča ne bo treba izključiti iz pridelave in da kmetje ne bodo utrpeli neupravičenih izgub dohodka.

    Prožnost med stebri

    1. Države članice se lahko odločijo, da kot dodatno podporo za ukrepe v okviru programov za razvoj podeželja, ki se financirajo iz EKSRP, dajo na voljo do 15 % svojih letnih nacionalnih zgornjih mej za koledarska leta 2014 do 2019, kot določa Priloga II k uredbi o neposrednih plačilih. Ustrezni znesek zato ne bo več na voljo za odobritev neposrednih plačil.

    1. Države članice se lahko odločijo, da kot neposredna plačila na podlagi uredbe o neposrednih plačilih dajo na voljo do 15 % zneska, namenjenega za podporo ukrepom v okviru programov za razvoj podeželja, financiranih iz EKSRP, za obdobje 2015–2020. Države članice, ki prejemajo neposredna plačila na hektar, nižja od 90 % povprečnih plačil v EU, se lahko odločijo, da kot neposredna plačila dajo na voljo dodatnih 10 % sredstev, namenjenih za podporo ukrepom v okviru razvoja podeželja. Ustrezni znesek zato ne bo več na voljo za podporne ukrepe v okviru programov za razvoj podeželja.

    Steber II

    Načela za porazdelitev podpore za razvoj podeželja

    1. Podpora za razvoj podeželja bo razdeljena med države članice na podlagi objektivnih meril in pretekle učinkovitosti poslovanja ter ob upoštevanju ciljev razvoja podeželja in splošnega okvira skupne kmetijske politike in proračuna Unije.

    1. Celotni znesek podpore za razvoj podeželja bo 84 936 milijonov EUR. Letno razdelitev bosta določila Evropski parlament in Svet. Zneski za posamezne države članice bodo prilagojeni, da bi se upoštevale določbe iz točk 68 in 69.

    1. Razdelitev celotnega zneska za razvoj podeželja med države članice bo temeljila na objektivnih merilih in pretekli uspešnosti poslovanja.

    Omejenemu številu držav članic, katerih kmetijstvo se sooča z znatnimi strukturnimi izzivi ali ki so veliko vlagale v učinkovit okvir izvajanja za odhodke v sklopu stebra II, bodo zagotovljena dodatna sredstva, in sicer: Avstriji (700 milijonov EUR), Franciji (1 000 milijonov EUR), Irski (100 milijonov EUR), Italiji (1 500 milijonov EUR), Luksemburgu (20 milijonov EUR), Malti (32 milijonov EUR), Litvi (100 milijonov EUR), Latviji (67 milijonov EUR), Estoniji (50 milijonov EUR), Švedski (150 milijonov EUR), Portugalski (500 milijonov EUR), Cipru (7 milijonov EUR), Španiji (500 milijonov EUR), Belgiji (80 milijonov EUR), Sloveniji (150 milijonov EUR) in Finski (600 milijonov EUR). Za države članice, ki prejemajo finančno pomoč v skladu s členoma 136 in 143 PDEU pri dodatnih dodeljenih sredstvih velja 100-odstotna stopnja sofinanciranja. To pravilo se za te države članice uporablja do leta 2016, ko se ponovno oceni.

    Stopnje sofinanciranja podpore za razvoj podeželja

    1. V programih za razvoj podeželja bo določena enotna stopnja prispevkov EKSRP, ki se bo uporabljala za vse ukrepe. Po potrebi se bo v smislu Uredbe (EGS) št. 2019/93 določila ločena stopnja prispevkov EKSRP za manj razvite regije, regije v prehodu ter najbolj oddaljene regije in manjše Egejske otoke. Najvišja stopnja prispevkov EKSRP bo:

      • 75 % upravičenih javnih odhodkov v manj razvitih regijah, v najbolj oddaljenih regijah in na manjših Egejskih otokih v smislu Uredbe (EGS) št. 2019/93;

        • 75 % upravičenih javnih odhodkov za vse regije, katerih BDP na prebivalca za obdobje 2007–2013 ni presegal 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, vendar je presegal 75 % povprečja BDP v EU-27;

          • 63 % upravičenih javnih odhodkov za regije v prehodu, razen tistih iz prejšnje alinee;

            • 53 % upravičenih javnih odhodkov v drugih regijah;

              • 75 % za dejavnosti, ki prispevajo k ciljem blažitve okoljskih in podnebnih sprememb ter prilagajanja tem spremembam;

                • 100 % za zneske, prenesene iz stebra I v steber II, ki so v točki 68 navedeni kot dodatna podpora v okviru razvoja podeželja.

                Najnižja stopnja prispevkov EKSRP bo 20 %. Druge najvišje stopnje prispevkov EKSRP za posebne ukrepe bodo določene v Uredbi o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

                Uporabi se lahko višja stopnja sofinanciranja (za 10 odstotnih točk), če država članica prejema finančno pomoč v skladu s členoma 136 in 143 PDEU, s čimer bi bili nacionalni proračuni v času fiskalne konsolidacije nekoliko razbremenjeni, hkrati pa bi ohranili enako splošno raven financiranja EU. To pravilo se za te države članice uporablja do leta 2016, ko se ponovno oceni v okviru pregleda, predvidenega v točki 54.

                * *

                *

                1. Finančna sredstva iz razdelka 2 bodo namenjena tudi za skupno ribiško politiko in celostne pomorske politike, zlasti iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter sredstev za mednarodno razsežnost skupne ribiške politike, in dejavnosti na področju okolja in podnebja prek programa za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE).

                Nova rezerva za krizne razmere v kmetijstvu

                1. Nova rezerva za krizne razmere v kmetijskem sektorju, namenjena pomoči v primeru večjih kriz, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo, bo vključena v razdelek 2 z zneskom 2 800 milijonov EUR. Rezerva bo določena tako, da bo na začetku vsakega leta uporabljeno zmanjšanje neposrednih plačil z mehanizmom finančne discipline. Znesek rezerve bo vključen neposredno v letni proračun, če ne bo dan na voljo za protikrizne ukrepe, pa bo vrnjen v obliki neposrednih plačil.

                DOLOČBE, KI ZADEVAJO ESRR, ESS, KS, EKSRP in ESPR

                Skupni strateški okvir

                1. Strukturni skladi in Kohezijski sklad bodo združeni z Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP) ter Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (ESPR) v skupni strateški okvir za čim večjo učinkovitost in čim boljše sinergije. To bo vključevalo določitev seznama tematskih ciljev v skladu s strategijo Evropa 2020.

                Makroekonomska pogojenost

                1. Z vzpostavitvijo tesnejše povezave med kohezijsko politiko in gospodarskim upravljanjem Unije se bo zagotovilo, da bo uspešnost odhodkov v okviru skladov skupnega strateškega okvira (v nadaljnjem besedilu: SSO) podprta z dobrimi gospodarskimi politikami in da bodo lahko skladi SSO po potrebi preusmerjeni v reševanje gospodarskih težav države. V uredbi o skupnem strateškem okviru bo zato določeno postopno makroekonomsko pogojevanje.

                1. Komisija lahko od države članice zahteva, naj pregleda in predlaga spremembe svoje pogodbe o partnerstvu in ustreznih programov, če je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta ali optimizacijo učinka skladov SSO na rast v državah članicah, ki prejemajo finančno pomoč EU. Takšna zahteva je lahko namenjena podpori za izvajanje:

                (a) priporočil v okviru širših smernic za ekonomsko politiko;

                (b) priporočil za zaposlovanje;

                (c) posebnih ukrepov, namenjenih državam članicam euroobmočja, v skladu s členom 136(1);

                (d) priporočil v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem;

                (e) priporočil v okviru postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem;

                (f) podpore Unije v okviru ureditve za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance;

                (g) podpore Unije v okviru evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo;

                (h) finančne pomoči v okviru evropskega mehanizma za stabilnost,

                1. Če država članica ne sprejme učinkovitih ukrepov kot odgovor na zahtevo Komisije, da mora pregledati pogodbo o partnerstvu in povezane programe ter predlagati spremembe v zvezi z njimi, se lahko plačila delno ali v celoti začasno ustavijo.

                1. Če se ugotovi, da država članica ni sprejela ustreznih ukrepov v okviru:

                (a) posebnih ukrepov, namenjenih državam članicam euroobmočja, v skladu s členom 136(1);

                (b) postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem;

                (c) postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji;

                (d) programa na podlagi ureditve za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance;

                (e) programa na podlagi evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo;

                (f) finančne pomoči v okviru evropskega mehanizma za stabilnost,

                se plačila in obveznosti delno ali v celoti začasno ustavijo.

                1. Predlog za začasno ustavitev obveznosti pripravi Komisija in šteje se, da ga je Svet samodejno sprejel, razen če ga v roku enega meseca ne zavrne s kvalificirano večino. Odločitev o začasni ustavitvi plačil sprejme Svet na predlog Komisije. Vse odločitve o začasni ustavitvi bodo sorazmerne in učinkovite, pri čemer bodo upoštevale gospodarske in socialne razmere v zadevni državi članici ter enako obravnavo držav članic, zlasti kar zadeva učinek začasne ustavitve na gospodarstvo zadevne države članice. Prednost bi bilo treba dati začasni ustavitvi obveznosti; plačila bi bilo treba začasno ustaviti le, kadar je potrebno takojšnje ukrepanje in v primeru neizpolnjevanja obveznosti.

                1. Za začasno ustavitev obveznosti se uporablja metodologija "dvojne omejitve":

                  • omejitev na največ 50 % sredstev iz skladov SSO v prvem primeru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in na največ 25 % sredstev iz skladov SSO v prvem primeru postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem. Raven začasne ustavitve bi se morala zviševati postopno, in sicer do največ 100 % sredstev iz skladov SSO v primeru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in do največ 50 % sredstev iz skladov SSO v primeru postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem, skladno z resnostjo kršitve;

                  • omejitev na največ 0,5 % nominalnega BDP v povezavi s prvo kršitvijo postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v skladu s členom 21(6b) uredbe o skupnem strateškem okviru in na največ 0,25 % nominalnega BDP v povezavi s prvo kršitvijo postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem v skladu s členom 21(6c) uredbe o skupnem strateškem okviru. Če se neizpolnjevanje obveznosti nadaljuje, bi bilo treba odstotek te zgornje meje BDP postopno zviševati, in sicer do največ 1 % nominalnega BDP v povezavi z nadaljnjo kršitvijo postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v skladu s členom 21(6b) uredbe o skupnem strateškem okviru in do največ 0,5 % nominalnega BDP v povezavi z nadaljnjo kršitvijo postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem v skladu s členom 21(6c) uredbe o skupnem strateškem okviru, skladno z resnostjo kršitve.

                1. Začasno ustavitev obveznosti bo brez poseganja v pravila o prenehanju prevzetih obveznosti odpravila Komisija. Odločitev o odpravi začasne ustavitve plačil sprejme Svet na predlog Komisije. Državi članici so sredstva znova dana na voljo, takoj ko sprejme ustrezne ukrepe.

                1. Točka 79, ki se nanaša na točko 78(a), (b), (d) in (e) ter točko 80(b) in (c), se ne uporablja za Združeno kraljestvo na podlagi Protokola (št. 15), priloženega PEU in PDEU (glej poročilo "Krepitev ekonomskega upravljanja v EU" projektne skupine z dne 21. oktobra 2010).

                Rezerva za uspešnost

                1. Vse države članice vzpostavijo nacionalno rezervo na podlagi doseženih rezultatov za cilj kohezijske politike "naložbe za rast in delovna mesta", pa tudi za EKSRP in ESPR, ki obsega 7 % njihovih skupnih dodeljenih sredstev ter bo spodbudila osredotočenost na uspešnost in izpolnjevanje ciljev strategije Evropa 2020. Zneski za prevzete obveznosti, ki se vsako leto dodelijo nacionalni rezervi za uspešnost, so izvzeti od pravila o prenehanju obveznosti "n + 3", dokler rezerva ni dodeljena. Rezerva bo dodeljena po pregledu uspešnosti leta 2019.

                Stopnje vnaprejšnjega financiranja

                1. Vnaprejšnje financiranje na začetku programov zagotavlja, da imajo države članice od začetka na voljo sredstva za podporo upravičencem pri izvajanju programa. Torej bi bilo treba uporabljati naslednje stopnje vnaprejšnjega financiranja:

                začetno vnaprejšnje financiranje se bo plačalo v obrokih:

                (a) leta 2014: 1 % zneska podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program in 1,5 % zneska podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program, če država članica prejema finančno pomoč od leta 2010 v skladu s členoma 122 in 143 PDEU ali iz EFSF ali finančno pomoč prejema na dan 31. decembra 2013 v skladu s členoma 136 in 143 PDEU;

                (b) leta 2015: 1 % zneska podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program in 1,5 % zneska podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program, če država članica prejema finančno pomoč od leta 2010 v skladu s členoma 122 in 143 PDEU ali iz EFSF ali finančno pomoč prejema na dan 31. decembra 2014 v skladu s členoma 136 in 143 PDEU;

                (c) leta 2016: 1 % zneska podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program.

                Če bo operativni program sprejet leta 2015 ali pozneje, se bodo prvi obroki plačali v letu sprejetja.

                Drugi predpisi

                1. Vsi programi bodo predloženi v postopek prenehanja obveznosti, vzpostavljen na podlagi tega, da se bodo zneski, povezani s prevzeto obveznostjo, ki niso zajeti v vnaprejšnjem financiranju ali zahtevku za plačilo v obdobju n + 3, sprostili.

                Evropski svet poziva Komisijo, naj za Romunijo in Slovaško preuči praktične rešitve za zmanjšanje tveganja samodejnega prenehanja obveznosti za sredstva iz nacionalnega okvira za obdobje 2007–2013, vključno s spremembo Uredbe št. 1083/2006.

                 

                Ocena

                1. Svet za splošne zadeve bo na podlagi navedenega v odstavku 3 vsaki dve leti razpravljal o izvajanju in rezultatih skladov SSO ter posredoval informacije za splošno oceno vseh politik in instrumentov EU za rast in ustvarjanje delovnih mest po vsej Evropski uniji, ki bo podana na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta.

                1. Za projekte, katerih skupni upravičeni stroški znašajo več kot 50 milijonov EUR (75 milijonov EUR v primeru prometnih projektov), bo Komisija pripravila obsežnejšo predhodno oceno in tako poskrbela, da bodo skladni s pogodbo o partnerstvu, da bodo prispevali k ciljem programa in da bodo ekonomsko upravičeni.

                1. Komisija in države članice se morajo na začetku programskega obdobja dogovoriti o ambicioznih ciljih. Ti morajo biti merljivi ter vključevati finančne kazalnike in kazalnike rezultatov. Komisija redno pregleduje napredek pri doseganju ciljev in v skladu s točko 3 poroča Svetu in Evropskemu parlamentu. Če so obstajajo dokazi o očitnem nedoseganju dogovorjenih ciljev, lahko Komisija uporabi finančne popravke.

                Uporaba načela konkurenčnosti pri izboru projektov

                1. Države članice morajo zagotoviti, da izbor projektov temelji na postopkih in merilih, ki niso diskriminatorni, so pregledni ter dosledno spoštujejo pravo Unije in držav članic, tako da so izbrani le najboljši projekti.

                DDV

                1. DDV ni upravičen do prispevka iz skladov SSO in iz naslova 10 000 milijonov EUR, ki se iz Kohezijskega sklada prenesejo v instrument za povezovanje Evrope. Vendar so zneski DDV upravičeni, če nacionalna zakonodaja o DDV ne omogoča njihovega vračila.

                RAZDELEK 3 – VARNOST IN DRŽAVLJANSTVO

                1. Ukrepi iz tega razdelka vključujejo najrazličnejše programe, namenjene varnosti in državljanom, tj. področjema, na katerih sodelovanje na ravni Unije prinaša dodano vrednost. To vključuje zlasti ukrepe v zvezi z azilom in migracijami ter pobude na področjih zunanjih meja in notranje varnosti, pa tudi ukrepe s področja pravosodja. Poseben poudarek bo na otoških skupnostih, ki se soočajo z nesorazmernimi problemi na področju migracij. Z ukrepi v okviru tega razdelka se podpirajo tudi prizadevanja za spodbujanje državljanske udeležbe v Evropski uniji, tudi prek kulture, jezikovne raznolikosti in ustvarjalnega sektorja. Ta razdelek poleg tega zajema ukrepe za izboljšanje javnega zdravja in varstva potrošnikov. Poenostavitev programov bo zagotovila učinkovitejše in uspešnejše prihodnje izvajanje ukrepov na tem področju.

                Stopnja obveznosti za ta razdelek ne bo presegala 15 686 milijonov EUR:

                RAZDELEK 3 – VARNOST IN DRŽAVLJANSTVO

                (v milijonih EUR, po cenah iz leta 2011)

                2014

                2015

                2016

                2017

                2018

                2019

                2020

                2 053

                2 075

                2 154

                2 232

                2 312

                2 391

                2 469

                RAZDELEK 4 – EVROPA V SVETU

                1. Zunanje politike so pomembno področje delovanja EU, ki je bilo okrepljeno z novim institucionalnim okvirom po Lizbonski pogodbi. V večletnem finančnem okviru je treba podpreti odločenost EU, da postane dejavni akter na mednarodni ravni z regionalnimi in globalnimi interesi ter odgovornostmi. Z instrumenti financiranja se bo okrepilo sodelovanje EU s partnerji, podprli pa se bodo tudi naslednji cilji: spodbujanje vrednot EU prek njenih meja, širjenje politik EU v okviru reševanja večjih svetovnih problemov, povečanje vpliva razvojnega sodelovanja EU, vlaganje v dolgoročno blaginjo in stabilnost sosedstva EU, podpiranje procesa širitve EU, krepitev evropske solidarnosti v primeru naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek, izboljšanje preprečevanja in reševanja kriz ter boj proti podnebnim spremembam. Po potrebi in na podlagi objektivnih meril bo podpora partnerjem prilagojena njihovemu razvojnemu položaju ter zavezam in napredku na področju človekovih pravic, demokracije, pravne države in dobrega upravljanja. To bo temeljilo na večji prilagodljivosti znotraj razdelka 4 in učinkovitosti pri izvajanju.

                Stopnja obveznosti za ta razdelek ne bo presegala 58 704 milijonov EUR:

                RAZDELEK 4 – EVROPA V SVETU

                (v milijonih EUR, po cenah iz leta 2011)

                2014

                2015

                2016

                2017

                2018

                2019

                2020

                7 854

                8 083

                8 281

                8 375

                8 553

                8 764

                8 794

                1. Ena od ključnih prednostnih nalog držav članic je spoštovanje formalne zaveze EU, da do leta 2015 uradni razvojni pomoči skupaj nameni 0,7 % BND in s tem naredi odločilen korak v smeri doseganja razvojnih ciljev tisočletja. Evropska unija bi morala v okviru te zaveze tako poskušati doseči, da se bo v obdobju 2014–2020 vsaj 90 % njene celotne zunanje pomoči štelo za uradno razvojno pomoč v skladu s sedanjo opredelitvijo Odbora OECD za razvojno pomoč.

                RAZDELEK 5 – UPRAVA

                1. Zaradi potrebe po kratko-, srednje- in dolgoročni konsolidaciji javnih financ si morajo vse javne uprave in njihovi zaposleni posebej prizadevati za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti ter prilagajanje spreminjajočim se gospodarskim razmeram. Odhodki iz tega razdelka morajo upoštevati zmogljivost institucij za izvajanje svojih nalog v skladu s Pogodbami, naraščanje pravnih obveznosti EU in prihodnjo širitev EU. Institucije EU morajo tudi ostati sposobne pritegniti in ohraniti visoko strokovno in geografsko uravnoteženo upravo EU.

                1. Stopnja obveznosti za ta razdelek ne bo presegala 61 629 milijonov EUR:

                RAZDELEK 5 – UPRAVA

                (v milijonih EUR, po cenah iz leta 2011)

                2014

                2015

                2016

                2017

                2018

                2019

                2020

                8 218

                8 385

                8 589

                8 807

                9 007

                9 206

                9 417

                1. V okviru takšne zgornje meje upravni odhodki institucij, kamor niso vštete pokojnine in evropske šole, ne bodo presegli 49 798 milijonov EUR v okviru naslednje dodatne zgornje meje.

                Dodatna zgornja meja za upravne odhodke (brez pokojnin in evropskih šol)

                (v milijonih EUR, po cenah iz leta 2011)

                2014

                2015

                2016

                2017

                2018

                2019

                2020

                6 649

                6 791

                6 955

                7 110

                7 278

                7 425

                7 590

                1. Te zgornje meje vključujejo učinke naslednjih prihrankov:

                • vse institucije, organi in agencije EU ter njihove uprave bodo v obdobju 2013–2017 zmanjšale število osebja za 5 %. To bo izravnano s povišanjem števila delovnih ur za osebje brez prilagoditve plač;

                • zmanjšanje odhodkov, ki ne zajemajo stroškov za osebje, nadaljnje reforme kadrovskih predpisov in drugi notranji upravni ukrepi.

                • Prilagajanje plač in pokojnin vsega osebja s plačno metodo bo v okviru reforme kadrovskih predpisov za dve leti ustavljeno.

                • Navedeni prihranki se enakomerno porazdelijo med vsemi institucijami in drugimi organi na podlagi ključa za prispevke ter postanejo zavezujoči z vključitvijo v Medinstitucionalni sporazum o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju. Od vsake institucije, organa ali agencije se pričakuje, da v okviru letnega proračunskega postopka predloži ocene odhodkov v skladu z zgornjimi usmeritvami. V okviru reforme kadrovskih predpisov bo obravnavano tudi gibanje stroškov za pokojnine. Kot del reforme plačne metode v okviru reforme kadrovskih predpisov bo ponovno uvedena nova solidarnostna dajatev v višini 6 %. Ti ukrepi bodo srednjeročno in dolgoročno bistveno vplivali na stroške za pokojnine.

                1. Navedene zgornje meje določajo okvir za postopek soodločanja, od katere bo odvisna konkretna izvedba teh in drugih ukrepov, ki jih predlaga Komisija (npr. omejitve predčasnega upokojevanja, dvig upokojitvene starosti in metoda določanja letnih prilagoditev).

                HORIZONTALNA VPRAŠANJA – INSTRUMENTI, IZKLJUČENI IZ VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA, IN PRILAGODLJIVOST

                1. Večletni finančni okvir bo praviloma vključeval vse elemente, za katere je predvideno financiranje EU, da se zagotovi preglednost in ustrezna proračunska disciplina. Vendar bodo instrument za prilagodljivost, Solidarnostni sklad, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, rezerva za nujno pomoč in Evropski razvojni sklad zaradi svojih posebnosti izključeni iz večletnega finančnega okvira.

                1. Unija mora biti zmožna, da se odzove na izjemne notranje ali zunanje razmere. Hkrati je treba potrebo po prilagodljivosti presoditi glede na načelo proračunske discipline in preglednosti odhodkov EU, vključno z dogovorjeno ravnijo porabe. Zato je v večletni finančni okvir vgrajen naslednji instrument prilagodljivosti: v razdelku 2 je uvedena nova rezerva za krizne razmere v kmetijstvu, iz katere bo mogoče zagotavljati podporo v primeru večjih kriz, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo.

                Bistvo instrumentov prilagodljivosti je, da se uporabijo le, če je to potrebno.

                1. Solidarnostni sklad Evropske unije, katerega cilj je zagotavljanje finančne pomoči v primeru večjih nesreč, bo še naprej financiran zunaj večletnega finančnega okvira, pri čemer bo najvišji letni znesek 500 milijonov EUR (po cenah iz leta 2011).

                1. Instrument prilagodljivosti, katerega cilj je financiranje jasno opredeljenih in nepredvidenih odhodkov, bo še naprej financiran zunaj večletnega finančnega okvira, pri čemer bo najvišji letni znesek 471 milijonov EUR (po cenah iz leta 2011).

                1. Rezerva za nujno pomoč, katere cilj je zagotavljati sredstva za hitro odzivanje na posebne in nepredvidljive potrebe tretjih držav po pomoči (humanitarne operacije, civilno krizno upravljanje in zaščita, migracijski pritiski), bo še naprej financirana zunaj večletnega finančnega okvira, pri čemer bo najvišji letni znesek 280 milijonov EUR (po cenah iz leta 2011).

                2. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji bo še naprej financiran zunaj večletnega finančnega okvira, pri čemer bo najvišji letni znesek 150 milijonov EUR (po cenah iz leta 2011).

                1. Kot skrajna možnost za odziv na nepredvidene okoliščine se določi varnostna rezerva do 0,03 % bruto nacionalnega dohodka Unije nad zgornjimi mejami finančnega okvira za obdobje 2014–2020. Odločitev o sprostitvi varnostne rezerve skupaj sprejmeta obe veji proračunskega organa. Svet odloča s kvalificirano večino. Uporaba varnostne rezerve v nobenem letu ne presega najvišjega zneska, predvidenega v letni tehnični prilagoditvi večletnega finančnega okvira, in je skladna z zgornjo mejo lastnih sredstev. Zneski, ki so na voljo s sprostitvijo varnostne rezerve, se v celoti pokrijejo z razlikami iz enega ali več razdelkov iz finančnega okvira za tekoče ali prihodnja proračunska leta. Tako kriti zneski se ne sprostijo v okviru finančnega okvira. Uporaba varnostne rezerve ne presega skupne zgornje meje odobritev za prevzem obveznosti in za plačila, kot je tam določena za tekoče in prihodnja proračunska leta.

                1. Pomoč EU državam AKP se je iz zgodovinskih in pravnih razlogov običajno financirala zunaj proračuna EU. V trenutnih razmerah in glede na to, da Sporazum iz Cotonouja preneha veljati leta 2020, bo ERS ostal zunaj večletnega finančnega okvira 2014–2020. Treba je poudariti, da namerava Komisija predlagati vključitev ERS v proračun od leta 2021. Skupni znesek na voljo za ERS bo 26 984 milijonov EUR. Ključ za prispevke za enajsti ERS je določen v Prilogi 2.

                1. Vzpostavljena bo posebna in čim večja možna prožnost, da se spoštuje člen 323 PDEU in Uniji omogoči izpolnjevanje obveznosti. To bo del mandata, v okviru katerega bo predsedstvo nadaljevalo razprave z Evropskim parlamentom v skladu s točko 11.

                Boljše in okrepljeno sodelovanje EIB

                1. EIB že precej podpira rast, npr. z zagotavljanjem posojil državam članicam, ki drugače ne bi zmogle sofinanciranja za strukturne sklade, ali z izvajanjem skupnih finančnih instrumentov. Sodelovanje EIB bi bilo treba okrepiti, tako da se:

                (a) znanje EIB že v začetni fazi vključi v projekte, ki jih sofinancirata EU in EIB;

                (b) zagotovi, da je EIB seznanjena s projekti, ki prejemajo podporo EU;

                (c) EIB vključi v predhodno oceno velikih projektov, tudi prek Jaspers;

                (d) EIB vključi v dejavnosti v zvezi s tehnično pomočjo, če je to ustrezno.

                DEL II: DOHODKI

                1. Viri lastnih sredstev bi morali biti urejeni v skladu s splošnimi cilji: enostavnost, preglednost in pravičnost. Skupni znesek lastnih sredstev, dodeljenih v proračun Unije za pokrivanje letnih odobrenih sredstev za plačila, ne presega 1,23 % skupne vsote BND vseh držav članic. Skupni znesek odobrenih sredstev za prevzem obveznosti v proračunu Unije ne presega 1,29 % skupne vsote BND vseh držav članic. Ohrani se pravilno razmerje med odobrenimi sredstvi za prevzem obveznosti in odobrenimi sredstvi za plačila, da se zagotovi njihovo ravnovesje.

                1. Novi sistem virov lastnih sredstev Evropske unije bo začel veljati prvi dan meseca po prejemu uradnega obvestila zadnje države članice o njegovem sprejetju. Vsi njegovi elementi bodo veljali retroaktivno od 1. januarja 2014.

                Tradicionalna lastna sredstva

                1. Sistem zbiranja tradicionalnih lastnih sredstev bo ostal nespremenjen.
                  Vendar od 1. januarja 2014 države članice kot stroške zbiranja zadržijo 20 % zneskov, ki jih zberejo.

                Lastna sredstva iz naslova DDV

                1. Evropski svet poziva Komisijo, naj še naprej pripravlja predlog Komisije za nov vir lastnih sredstev iz naslova davka na dodano vrednost (DDV), da bi bil čim bolj enostaven in pregleden, naj ga bolj poveže s politiko EU na področju DDV in dejanskimi prejemniki DDV ter zagotovi enako obravnavo davkoplačevalcev v vseh državah članicah. Nova lastna sredstva bi lahko zamenjala obstoječa lastna sredstva iz naslova DDV.

                Lastna sredstva iz naslova FTT

                1. Svet je 22. januarja 2013 sprejel sklep o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju davka na finančne transakcije. Sodelujoče države članice naj preučijo, ali bi ta davek lahko postal podlaga za nova lastna sredstva za proračun EU. To ne bi vplivalo na države članice, ki ne sodelujejo, in na izračun popravka za Združeno kraljestvo.

                Lastna sredstva iz naslova BND

                1. Brez poseganja v točki 115 in 118 bo metoda uporabe enotne stopnje za določanje višine prispevkov držav članic v obstoječi vir lastnih sredstev iz naslova bruto nacionalnega dohodka (BND) ostala nespremenjena.

                Izvedbena uredba

                1. Na podlagi člena 311(4) PDEU se pripravi uredba Sveta o določitvi izvedbenih ukrepov.

                Popravki

                1. Še naprej se bo uporabljal obstoječi korekcijski mehanizem za Združeno kraljestvo.

                Samo za obdobje 2014–2020:

                • je vpoklicna stopnja za lastna sredstva iz naslova DDV za Nemčijo, Nizozemsko in Švedsko 0,15 %;

                • Danski se odobri bruto znižanje letnega prispevka iz naslova BND v višini 130 milijonov EUR, Nizozemski v višini 695 milijona EUR in Švedski v višini 185 milijona EUR. Avstriji se odobri bruto znižanje letnega prispevka iz naslova BND v višini 30 milijonov EUR v letu 2014, 20 milijonov EUR v letu 2015 in 10 milijonov EUR v letu 2016.

                ______________

                PRILOGA I

                Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED
                Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

                PRILOGA II

                Ključ za prispevke v 11. Evropski razvojni sklad

                ključ za prispevke v 11. Evropski razvojni sklad

                BE

                3,25 %

                BG

                0,22 %

                CZ

                0,80 %

                DK

                1,98 %

                DE

                20,58 %

                EE

                0,09 %

                IE

                0,94 %

                EL

                1,51 %

                ES

                7,93 %

                FR

                17,81 %

                IT

                12,53 %

                CY

                0,11 %

                LV

                0,12 %

                LT

                0,18 %

                LU

                0,26 %

                HU

                0,61 %

                MT

                0,04 %

                NL

                4,78 %

                AT

                2,40 %

                PL

                2,01 %

                PT

                1,20 %

                RO

                0,72 %

                SI

                0,22 %

                SK

                0,38 %

                FI

                1,51 %

                SE

                2,94 %

                UK

                14,68 %

                HR

                0,23 %

                1 :

                Sklepi o drugih točkah so v dokumentu 3/13.

                2 :

                Brez poseganja v Protokol št. 4 o jedrski elektrarni Ignalina v Litvi in Protokol št. 9 o enoti 1 in enoti 2 jedrske elektrarne Bohunice V1 na Slovaškem, priložena k Aktu o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji (UL L 236, 23.9.2003, str. 944), ter Protokol o pogojih in podrobnostih sprejema Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo.


              Side Bar

              My account

              Manage your searches and email notifications


              Help us improve our website