Navigation path

Left navigation

Additional tools

EVROPSKI SVET- SKLEPI Bruselj,13-14/12/2012

European Council - DOC/12/11   14/12/2012

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO GA

D/12/11

Bruselj,14/12/2012

EVROPSKI SVET- SKLEPI
Bruselj,13-14/12/2012

V prilogi vam pošiljamo sklepe Evropskega sveta (z dne 13. in 14. decembra 2012).

    Evropski svet se je dogovoril o časovnem načrtu za dokončno vzpostavitev ekonomske in monetarne unije, ki temelji na večji integraciji in okrepljeni solidarnosti. Ta proces se bo začel z dokončno vzpostavitvijo, okrepitvijo in izvajanjem novega trdnejšega ekonomskega upravljanja ter sprejetjem enotnega nadzornega mehanizma in novih pravil o sanaciji in reševanju ter zajamčenih vlogah. Vse to bo dokončano z vzpostavitvijo enotnega mehanizma za reševanje. Na Evropskem svetu junija 2013 bo nadalje preučenih več drugih pomembnih vprašanj v zvezi z usklajevanjem nacionalnih reform, socialno razsežnostjo EMU, izvedljivostjo in pogoji medsebojno dogovorjenih pogodb za konkurenčnost in rast ter mehanizmi solidarnosti in ukrepi za spodbujanje krepitve enotnega trga in za zaščito njegove celovitosti. Zagotovljeni bosta demokratična legitimnost in odgovornost celotnega procesa.

    Evropski svet je na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je predložila Komisija, začel delo v zvezi z evropskim semestrom 2013. Sprejel je tudi odločitev o začetku dela v zvezi z nadaljnjim razvojem skupne varnostne in obrambne politike EU, to vprašanje pa bo ponovno obravnaval decembra 2013.

I. GOSPODARSKA POLITIKA

Načrt za dokončno vzpostavitev ekonomske in monetarne unije

  1. Ekonomsko in monetarno unijo je treba glede na temeljne izzive, s katerimi se sooča, okrepiti, da bi zagotovili ekonomsko in socialno blaginjo, ki bo stabilna in trajna. Gospodarske politike morajo dosledno spodbujati trdno, vzdržno in vključujočo gospodarsko rast, zagotavljati fiskalno disciplino, krepiti konkurenčnost ter spodbujati zaposlovanje in zlasti zaposlovanje mladih, da bi bila Evropa še naprej zelo konkurenčno socialno tržno gospodarstvo in da bi se ohranil evropski socialni model.

  1. Utrditev ekonomske in monetarne unije je odvisna ne le od dokončne vzpostavitve njene strukture, pač pa tudi od diferenciranih, rasti prijaznih in trdnih proračunskih politik. Ob vsestranskem upoštevanju Pakta stabilnosti in rasti se lahko v preventivnem delu Pakta za stabilnost in rast izkoristijo možnosti, ki jih ponuja obstoječi fiskalni okvir EU, da se uravnotežijo produktivne potrebe po javnih naložbah in cilji na področju fiskalne discipline.

  2. Predsednik Evropskega sveta je poleg vmesnega poročila, predloženega oktobra 2012, v tesnem sodelovanju s predsednikom Komisije, predsednikom Evropske centralne banke in predsednikom Euroskupine izdelal podroben in časovno določen načrt za vzpostavitev pristne ekonomske in monetarne unije. Evropski svet se je seznanil z načrtom Komisije, ki vključuje celovito analizo zadevnih vprašanj skupaj z oceno njihovih pravnih vidikov. Seznanil se je tudi s prispevki Evropskega parlamenta. Evropski svet določa naslednje korake v procesu dokončne vzpostavitve ekonomske in monetarne unije, ki temelji na večji integraciji in okrepljeni solidarnosti za države članice euroobmočja.

  1. Ta proces dokončne vzpostavitve EMU bo temeljil na institucionalnem in pravnem okviru EU. Odprt in pregleden bo do držav članic, ki ne uporabljajo skupne valute. V celotnem procesu se bo dosledno spoštovala celovitost enotnega trga, tudi v različnih zakonodajnih predlogih, ki bodo predloženi. Pomembno je tudi, da se zagotovijo enaki pogoji za države članice, ki sodelujejo pri enotnem nadzornem mehanizmu, in za tiste, ki v njem ne sodelujejo.

  1. Takojšnja prednostna naloga je dopolniti in izvesti okvir za okrepljeno ekonomsko upravljanje, vključno s svežnjem o ekonomskem upravljanju (t. i. šesterčkom), Pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju ter drugim svežnjem o ekonomskem upravljanju (t. i. dvojčkom). Ker je bil v zvezi s ključnimi elementi dvojčka dosežen odločilen napredek, Evropski svet poziva sozakonodajalca, da ga čim prej sprejmeta.

    1. Prav tako je nujno, da napredujemo v smeri bolj integriranega finančnega okvira, s katerim bi pripomogli k ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev zagotavljanja posojil, izboljšali konkurenčnost in prispevali k vnašanju potrebnih prilagoditev v naša gospodarstva.

    1. Enotni nadzorni mehanizem predstavlja glavni kakovostni preskok k bolj integriranemu finančnemu okviru. Evropski svet pozdravlja dogovor, ki ga je Svet dosegel 13. decembra, in poziva sozakonodajalca, naj ga čim prej potrdita, da bi se tako čim prej začel izvajati. Poleg tega ponovno poudarja pomen novih pravil o kapitalskih zahtevah za banke (CRR/CRD), ki jih je treba prednostno obravnavati, da bi oblikovali enotni pravilnik, ter vse strani poziva, naj si prizadevajo za dogovor o teh pravilih in njihovo čim prejšnje sprejetje.

    1. Evropski svet poziva sozakonodajalca, naj se do junija 2013 dogovorita o predlogu direktive o sanaciji in reševanju bank ter predlogu direktive o sistemih zajamčenih vlog; v okviru Sveta bi bilo treba dogovor doseči do konca marca 2013. Ko bodo te direktive sprejete, bi jih morale države članice prednostno izvajati.

    1. Evropski svet z zanimanjem pričakuje hitro ukrepanje Komisije v skladu s predlogi strokovne skupine na visoki ravni o strukturi bančnega sektorja EU.

    1. Prekiniti moramo začarani krog med bankami in državami. Ob upoštevanju izjave z vrha držav euroobmočja junija 2012 in sklepov Evropskega sveta iz oktobra 2012 bi se bilo treba čim prej v prvi polovici leta 2013 dogovoriti o operativnem okviru, ki bo omogočil, da bo po vzpostavitvi učinkovitega enotnega nadzornega mehanizma Evropski mehanizem za stabilnost neposredno dokapitaliziral banke po postopku rednega odločanja. To se bo izvajalo ob popolni skladnosti z enotnim trgom.

    1. Ko bo bančni nadzor dejansko prenesen na enotni nadzorni mehanizem, bo potreben enoten mehanizem za reševanje, ki bo imel potrebna pooblastila za zagotovitev, da bo mogoče z ustreznimi orodji reševati katero koli banko v sodelujočih državah članicah. Zato bi bilo treba pospešiti preučevanje predlogov direktive o sanaciji in reševanju bank ter direktive o sistemih zajamčenih vlog, da bi bili lahko sprejeti v skladu z odstavkom 8. V zvezi s tem je treba zagotoviti pravično ravnovesje med matičnimi državami in državami gostiteljicami. Komisija bo v letu 2013 predložila predlog o enotnem mehanizmu za reševanje za države članice, ki sodelujejo v enotnem nadzornem mehanizmu, da bi ga sozakonodajalca lahko prednostno preučila in ga sprejela v sedanjem parlamentarnem obdobju. Namen predloga je ohranjati finančno stabilnost in zagotoviti učinkovit okvir za reševanje finančnih institucij, hkrati pa v primeru bančnih kriz zaščititi davkoplačevalce. Enotni reševalni mehanizem bi moral temeljiti na prispevkih finančnega sektorja ter vključevati ustrezno in učinkovito skupno varovalno ureditev. Ta varovalna ureditev bi morala biti srednjeročno davčno nevtralna z zagotavljanjem, da se državna podpora povrne na podlagi naknadnih dajatev finančnega sektorja.

    1. Da bi EMU zagotovila gospodarsko rast, konkurenčnost v globalnem smislu in zaposlovanje v EU, zlasti v euroobmočju, bo treba dodatno preučiti več drugih pomembnih vprašanj, povezanih z usklajevanjem ekonomskih politik in smernic ekonomskih politik v euroobmočju, vključno z ukrepi za spodbujanje krepitve enotnega trga ter zaščite njegove celovitosti. V ta namen bo predsednik Evropskega sveta v tesnem sodelovanju s predsednikom Komisije in po posvetovanju z državami članicami na zasedanju Evropskega sveta junija 2013 predstavil možne ukrepe in časovno določen načrt glede naslednjih vprašanj:

    1. usklajevanje nacionalnih reform: sodelujoče države članice bodo pozvane, naj v skladu s členom 11 Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju o vseh večjih reformah ekonomskih politik, ki jih nameravajo izvesti, zagotovijo vnaprejšnje razprave in te reforme po potrebi medsebojno uskladijo. Pri tem usklajevanju bodo sodelovale institucije EU, kolikor se v zvezi s tem zahteva v skladu s pravom EU. Komisija je napovedala, da namerava oblikovati predlog za okvir za vnaprejšnje usklajevanje večjih reform gospodarskih politik v okviru evropskega semestra.

    1. socialna razsežnost EMU, vključno s socialnim dialogom;

    1. izvedljivost in pogoji medsebojno dogovorjenih pogodb za konkurenčnost in rast: posamezni pogodbeni dogovori z institucijami EU bi lahko okrepili odgovornost in učinkovitost. Takšni dogovori bi se morali razlikovati glede na posebne razmere v državah članicah. To bi veljalo za vse države članice euroobmočja, vendar se lahko tudi države, ki niso članice euroobmočja, odločijo za sodelovanje v podobnih dogovorih;

    1. mehanizmi solidarnosti, ki lahko okrepijo prizadevanja držav članic, ki sklenejo takšne pogodbene dogovore za konkurenčnost in rast.

    1. Še bolj je treba izboljšati upravljanje v euroobmočju, in sicer izhajajoč iz PSUU in ob upoštevanju izjave, dane na vrhu držav euroobmočja 26. oktobra 2011. Voditelji držav ali vlad euroobmočja bodo pozvani, naj na zasedanju marca 2013 ob doslednem spoštovanju člena 12.3 Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju sprejmejo poslovnik, ki bo urejal potek njihovih zasedanj.

    1. Splošni cilj ves čas ostaja zagotavljanje demokratične legitimnosti in odgovornosti na ravni sprejemanja in izvajanja odločitev. Vsak nov ukrep za krepitev ekonomskega upravljanja bo moral biti dopolnjen z dodatnimi ukrepi za večjo legitimnost in odgovornost. Na nacionalni ravni bi pri ukrepih za nadaljnjo integracijo okvirov fiskalne in ekonomske politike države članice morale zagotoviti ustrezno udeležbo svojih parlamentov. Dodatna integracija oblikovanja politik in večje združevanje pristojnosti morata biti dopolnjena s sorazmerno udeležbo Evropskega parlamenta. K temu procesu lahko prispevajo novi mehanizmi, ki v skladu s členom 13 Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (PSUU) ter Protokolom (št. 1) k Pogodbi krepijo raven sodelovanja med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom. Evropski parlament in nacionalni parlamenti bodo skupaj organizirali in promovirali konferenco svojih predstavnikov, na kateri bodo razpravljali o vprašanjih v zvezi z EMU.

    Letni pregled rasti

    1. Evropski svet pozdravlja pravočasno predložitev letnega pregleda rasti s strani Komisije, s katerim se začenja evropski semester 2013. Strinja se, da bi se morala prizadevanja na nacionalni in evropski ravni v letu 2013 še naprej osredotočati na pet prednostnih nalog, ki so bile dogovorjene marca lani, in sicer na:

    • izvedbo diferencirane in rasti prijazne fiskalne konsolidacije,

    • ponovno vzpostavitev normalnega dodeljevanja posojil gospodarstvu,

    • spodbujanje rasti in konkurenčnosti,

    • spopadanje z brezposelnostjo in socialnimi posledicami krize ter

    • posodobitev javne uprave.

    1. Svet bo še podrobneje preučil sveženj letnega pregleda rasti, in sicer v skladu s časovnim načrtom, ki ga bo predstavilo prihodnje predsedstvo, ter na podlagi priporočil iz poročila predsedstva o izkušnjah, pridobljenih z izvajanjem evropskega semestra v letu 2012, da bo lahko oblikoval svoja stališča za zasedanje Evropskega sveta marca 2013. Evropski svet se bo potem dogovoril o potrebnih smernicah za programe držav članic za stabilnost in konvergenco ter nacionalne programe reform, pa tudi za izvajanje vodilnih pobud EU. Komisija je pozvana, naj v svoj naslednji letni pregled rasti vključi oceno uspešnosti trga dela in proizvodnih trgov, da se spodbudita rast in ustvarjanje novih delovnih mest.

    1. Dokončna vzpostavitev enotnega trga je ključni element odziva EU na finančno, gospodarsko in socialno krizo ter lahko močno prispeva k rasti in zaposlovanju. Evropski svet se je seznanil s trenutnim stanjem glede prednostnih predlogov Akta za enotni trg I in pozdravil dogovor o enotnem patentu, sklenjen med sodelujočimi državami članicami, pa tudi dogovor o alternativnem reševanju sporov in reševanju sporov prek spleta v zvezi s potrošniškimi spori. Sozakonodajalca je pozval, naj brez odlašanja zaključita odprte zadeve v zvezi z Aktom za enotni trg I. Zlasti bi bilo treba pospešiti delo v zvezi s poklicnimi kvalifikacijami, javnimi naročili, napotitvami delavcev ter elektronskim podpisom in elektronsko identifikacijo. Kar zadeva Akt za enotni trg II, Evropski svet poziva Komisijo, naj do pomladi 2013 predstavi vse ključne predloge. Svet in Evropski parlament poziva, naj prednostno obravnavata te predloge, da bi jih bilo mogoče sprejeti najpozneje do konca sedanjega parlamentarnega obdobja. Pomembno je tudi nemudoma ukrepati v skladu s sporočilom Komisije o izvajanju direktive o storitvah in njenim sporočilom o upravljanju enotnega trga. Evropski svet bo pozorno spremljal napredek v zvezi z vsemi akti za enotni trg.

    1. Evropski svet poziva k hitri preučitvi sporočila Komisije o pametni pravni ureditvi in se veseli objave prvih kazalnikov uspešnosti za MSP. Evropski svet pozdravlja predloge Komisije za zmanjšanje regulativnih bremen in ukinitev ureditev, ki niso več koristne, kot del celotnega pristopa k pametni pravni ureditvi. Z veseljem pričakuje konkreten napredek in poročanje o njem na zasedanju marca 2013.

    1. Evropski svet ob opozarjanju na izjavo voditeljev držav ali vlad iz januarja 2012 in sklepe s svojih zasedanj marca, junija in oktobra pozdravlja napredek, ki je bil čez leto dosežen v zvezi s celovitim pristopom EU k zaposlovanju mladih. Poziva Svet, naj brez odlašanja preuči predloge svežnja o zaposlovanju mladih, zlasti zaradi sprejetja priporočila o jamstvu za mlade v začetku leta 2013, pri čemer naj upošteva nacionalne razmere in potrebe. Poziva tudi Komisijo, naj čim prej dokončno oblikuje okvir za kakovost pripravništev, vzpostavi koalicijo za vajeništva ter predlaga novo uredbo o omrežju EURES. Svet, države članice in Komisija bi morali zagotoviti hitro nadaljnje ukrepanje po sporočilu Komisije o ponovnem razmisleku o izobraževanju.

    II. RAZNO

    Skupna varnostna in obrambna politika

    1. Evropski svet opozarja na svoje sklepe iz decembra 2008 in ugotavlja, da bi morala Evropska unija v današnjem spreminjajočem se svetu prevzeti večjo odgovornost pri ohranjanju mednarodnega miru in varnosti, da bi zagotovila varnost svojih državljanov in spodbujanje lastnih interesov.

    1. V zvezi s tem je Evropski svet še naprej odločen krepiti učinkovitost skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) kot oprijemljiv prispevek EU k mednarodnemu kriznemu upravljanju. EU ima v svoji soseščini in na svetovni ravni pomembno vlogo. Evropski svet opozarja, da so misije in operacije SVOP bistven element celovitega pristopa EU na kriznih območjih, kot so Zahodni Balkan, Afriški rog, Bližnji vzhod, Sahel, Afganistan in Južni Kavkaz ter je odločen še naprej izboljševati operativno uspešnost in učinkovitost teh misij in operacij. Obenem še opozarja, da bi bilo treba misije in operacije SVOP izvajati v tesnem sodelovanju z drugimi ustreznimi mednarodnimi akterji, kot so OZN, Nato, OVSE in Afriška unija, ter partnerskimi državami, glede na potrebe posamezne situacije. V zvezi s tem je še zlasti pomembno krepiti sodelovanje z zainteresiranimi partnerji iz evropskega sosedstva.

    1. Evropski svet poudarja, da morajo biti države članice EU zaradi prevzemanja odgovornosti v zvezi z varnostjo pripravljene zagotoviti zmogljivosti, usmerjene v prihodnost, tako na civilnem kot na obrambnem področju. Poudarja še, da je zaradi sedanjih finančnih omejitev toliko bolj nujno okrepiti evropsko sodelovanje za razvoj vojaških zmogljivosti in zapolnitev kritičnih vrzeli, tudi tistih, ki so bile ugotovljene v nedavnih operacijah. Opozarja še na koristi, ki jih lahko takšno sodelovanje ustvari za zaposlovanje, rast, inovacije in industrijsko konkurenčnost znotraj Evropske unije.

    1. Evropski svet poziva visoko predstavnico, zlasti prek Evropske službe za zunanje delovanje in Evropske obrambne agencije, ter Komisijo, naj v skladu s svojimi pristojnostmi in po potrebi v tesnem sodelovanju oblikujejo nadaljnje predloge in ukrepe za krepitev SVOP ter boljšo razpoložljivost potrebnih civilnih in vojaških zmogljivosti in naj v luči zasedanja Evropskega sveta decembra 2013 o takšnih pobudah poročajo najpozneje septembra 2013. Države članice bodo v ta proces ves čas dejavno vključene.

    1. Evropski svet pri tem med drugim poudarja naslednja vprašanja:

    Izboljšanje učinkovitosti, prepoznavnosti in vpliva SVOP z

    1. nadaljnjim oblikovanjem celovitega pristopa k preprečevanju konfliktov, kriznemu upravljanju in stabilizaciji, tudi z razvojem zmožnosti odzivanja na porajajoče se izzive za varnost;

    2. krepitvijo zmožnosti EU za hitro in učinkovito napotitev ustreznih civilnih in vojaških zmogljivosti na celoten razpon ukrepov kriznega upravljanja.

    Krepitev razvoja obrambnih zmogljivosti z

    1. opredelitvijo trenutnih presežkov in pomanjkljivih zmogljivosti ter prednostno obravnavo prihodnjih potreb po evropskih civilnih in vojaških zmogljivostih;

    2. pospeševanjem bolj sistematičnega in dolgoročnejšega sodelovanja na področju evropske obrambe, tudi z združevanjem in souporabo vojaških zmogljivosti; v tem smislu naj bi države članice sistematično upoštevale možnost sodelovanja že pri sami pripravi nacionalnih obrambnih načrtov;

    3. pospeševanjem sinergij med dvostranskimi, podregionalnimi, evropskimi in večstranskimi pobudami, vključno s pobudo EU o združevanju in souporabi ter Natovo pobudo o pametni obrambi.

    Krepitev evropske obrambne industrije z

    1. oblikovanjem bolj integrirane, trajnostne, inovativne in konkurenčne tehnološke in industrijske baze evropske obrambe;

    2. razvojem boljših sinergij med raziskavami in razvojem na civilnem in vojaškem področju; spodbujanjem dobro delujočega obrambnega trga, zlasti z učinkovitim izvajanjem direktiv o javnih naročilih in prenosih znotraj EU, ki bi bil odprt za mala in srednja podjetja ter bi imel koristi od njihovega prispevka.

    1. Evropski svet bo decembra 2013 preveril napredek, dosežen pri uresničevanju teh ciljev, ocenil stanje in na podlagi priporočil predsednika pripravil smernice, vključno z določitvijo prednostnih nalog in časovnih smernic, da bi tako zagotovil učinkovitost EU v njenih prizadevanjih za prevzem odgovornosti v zvezi z evropsko varnostjo.

    Regionalne strategije

    1. Evropski svet ob opozarjanju na svoje sklepe iz junija 2011 in ob upoštevanju ocene koncepta makroregionalnih strategij, kot je predvidena v sklepih Sveta z dne 13. aprila 2011, z veseljem pričakuje predstavitev nove strategije EU za jadransko-jonsko regijo, ki naj bi jo Komisija pripravila do konca leta 2014. Poziva tudi k čim prejšnjemu izvajanju revidirane strategije EU za območje Baltskega morja. Da bi izboljšali sodelovanje s sosednjimi državami, Evropski svet spodbuja Svet, naj nadalje ukrepa tako, da bi v celoti izkoristili severno dimenzijo in njena partnerstva.

    Širitev in stabilizacijsko-pridružitveni proces

    1. Evropski svet pozdravlja in podpira sklepe o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, ki jih je Svet sprejel 11. decembra.

    Sirija

    1. Evropski svet je zgrožen zaradi nadaljnjega poslabšanja razmer v Siriji. Podpira sklepe, ki jih je Svet sprejel 10. decembra. Evropski svet tudi pozdravlja rezultate 4. ministrskega srečanja skupine prijateljev sirskega ljudstva, ki je bilo 12. decembra 2012 v Marakešu. Svet za zunanje zadeve pooblašča, naj preuči vse možnosti za podporo in pomoč opoziciji ter omogoči večjo podporo za zaščito civilistov. Ponavlja svoje stališče, da je v Siriji potreben politični prehod, ki bo omogočil prihodnost brez predsednika Assada in njegovega nezakonitega režima. Podpiramo demokratično in vključujočo prihodnost, v kateri se v celoti spoštujejo človekove pravice in pravice manjšin. Razmere v Siriji bo še naprej prednostno obravnaval.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website