Navigation path

Left navigation

Additional tools

EVROPSKI SVET 23. in 24.06.11 SKLEPI

European Council - DOC/11/4   24/06/2011

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO GA

D/11/4

COMMISSION EUROPÉENNE

SECRETARIAT GENERAL

Bruxelles, le 24 juin 2011

TEXTE SL

CONSEIL EUROPEEN – BRUXELLES

23 & 24 juin 2011

_________________

V prilogi vam pošiljamo sklepe Evropskega sveta (23. in 24. junij 2011).

________________________

Evropski svet je pozdravil skorajšnje dokončanje izvajanja celovitega svežnja ukrepov, o katerem se je dogovoril marca lani, da bi Evropo vrnil na pot trajnostne rasti, ki bi pomagala ustvarjati nova delovna mesta, in okrepil gospodarsko upravljanje. Še posebej je pozdravil dogovor v zvezi s prihodnjim evropskim mehanizmom za stabilnost in spremenjenim evropskim instrumentom za finančno stabilnost, pa tudi precejšen napredek, dosežen pri zakonodajnih predlogih o gospodarskem upravljanju. S skupno oceno programov držav članic na podlagi ocene Komisije in odobritvijo priporočil za posamezne države članice, ki naj bi jih te upoštevale v prihodnjih nacionalnih odločitvah glede proračuna in strukturnih reform, je zaključil evropski semester. V zvezi s tem se je seznanil z namero držav članic, ki sodelujejo pri Paktu "evro plus", da bodo pri opredelitvi svojih zavez v okviru proračuna za naslednje leto bolj ambiciozne in natančne. Evropski svet je ocenil stanje držav članic s programom prilagoditev. V zvezi z Grčijo so se voditelji držav ali vlad območja evra dogovorili, kako naprej, in pozvali svoje finančne ministre, naj dokončajo delo, da bi bilo mogoče v začetku julija sprejeti potrebne odločitve.

Po obširni razpravi je Evropski svet določil smernice za razvoj migracijske politike EU, in sicer kar zadeva upravljanje schengenskega območja, nadzor zunanjih meja, razvoj partnerstev z državami južnega sosedstva in dokončno vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema do leta 2012.

Evropski svet se je dogovoril, da bi se pristopna pogajanja s Hrvaško morala zaključiti do konca junija 2011, ter tako potrdil svojo trdno zavezo glede evropske perspektive zahodnega Balkana.

Evropski svet je razpravljal o razmerah v južnem sosedstvu in o tem sprejel ločeno deklaracijo.

o

o o

  • I. GOSPODARSKA POLITIKA

  • V času tega zasedanja Evropskega sveta se končuje prvi evropski semester, tako da je mogoča skupna ocena nacionalnih ukrepov, ki so jih predvidele države članice, na ravni EU. Evropski svet glede na to prvo izkušnjo meni, da bi evropski semester lahko postal učinkovit način upravljanja, ki bi pripomogel k celovitemu, preglednemu in pravočasnemu oblikovanju politik na ravni EU in nacionalni ravni. Ker so bili programi za stabilnost in konvergenco ter nacionalni programi reform predstavljeni sočasno, lahko EU hkrati oceni stopnjo rasti v državi in nacionalne fiskalne strategije ter obravnava morebitna tveganja, neravnovesja ali kompromisne rešitve.

  • Evropski svet je na podlagi ocene, ki jo je predložila Komisija, razpravljal tudi o politikah in ukrepih, ki so jih predstavile države članice. Ti so dobro izhodišče za nadaljnje okrevanje evropskega gospodarstva, soočanje s fiskalnimi izzivi in izvajanje ambicioznejših reform na nacionalni ravni. Evropski svet ugotavlja, da so vse države članice trdno odločene, da bodo storile vse za popolno izpolnitev Pakta za stabilnost in rast. Dosegle so precejšen napredek pri določanju ukrepov za dosego krovnih in drugih ciljev iz strategije Evropa 2020 za delovna mesta in trajnostno rast. Nekatere cilje dosegajo po načrtu, za druge (ki se nanašajo na zaposlovanje, energetsko učinkovitost, raziskave in razvoj, odpravljanje revščine in terciarno izobraževanje) pa si bodo morale še dodatno prizadevati. Prednostno bi bilo treba zagotoviti stabilno makroekonomsko okolje, ponovno uvesti fiskalno vzdržnost, odpraviti makroekonomska neravnovesja in okrepiti finančni sektor.

  • Evropski svet potrjuje priporočila, ki jih je za vsako posamezno državo sprejel Svet, in vse države članice poziva, naj jih ustrezno upoštevajo v svojih nacionalnih odločitvah glede proračuna in strukturnih reform ter odpravijo pomanjkljivosti, ki se bodo pri tem razkrile.

  • Nacionalna prizadevanja je treba podpreti z ukrepi na ravni Evropske unije, s katerimi naj bi predvsem izkoristili vse možnosti v Evropi za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest. S tem v zvezi bi bilo treba okrepiti delo za doseganje ciljev vodilnih pobud iz strategije Evropa 2020 in Akta za enotni trg, pri tem pa se posvetiti predvsem prednostnim nalogam, ki jih je Svet opredelil 30. maja 2011. Dodatno je treba zmanjšati zlasti obremenitev za mala in srednja podjetja, če je mogoče, pa bi bilo treba izvzeti mikropodjetja iz nekaterih prihodnjih predpisov ali pa zanje vsaj predvideti blažjo ureditev. V tem okviru Evropski svet pozdravlja zavezo Komisije, da bo ocenila učinek prihodnjih predpisov na mikropodjetja ter pregledala pravni red, da bi preverila, katerih sedanjih obveznosti mikropodjetjem v prihodnje ne bi bilo treba izvajati. Ta vprašanja bo ponovno obravnaval na zasedanju decembra 2011. Komisija naj tudi pripravi časovni načrt za dokončno oblikovanje enotnega digitalnega trga do leta 2015. Komisija naj oktobra 2011 poroča o teh področjih za spodbujanje rasti, da bi bilo napredek mogoče doseči do vrha Evropskega sveta spomladi 2012.

  • Države članice, ki sodelujejo pri Paktu "evro plus", so predstavile zaveze, ki skupno zajemajo več kot 100 ločenih ukrepov. 1 Te zaveze so dober prvi korak proti izpolnitvi ciljev pakta in jih je zdaj treba izpolniti na nacionalni ravni. Voditelji držav ali vlad bodo nekatera vprašanja pakta spet obravnavali decembra 2011 pred začetkom novega evropskega semestra.

  • Sodelujoče države članice bodo pri pripravi svojih naslednjih zavez zagotovile:

    večji obseg: zaveze bi morale biti bolj osredotočene na spodbujanje reform za povečanje rasti, da bi tako izboljšali konkurenčnost, na primer v mrežnih dejavnostih in sektorju storitev, več pozornosti pa bi bilo treba nameniti okrepitvi finančne stabilnosti;

    bolj konkreten pristop: države članice bi si morale prizadevati, da bodo njihove prihodnje zaveze čim bolj specifične in merljive, pri tem pa podrobno razložiti, kako in kdaj bodo zaveze izpolnjene, tako da bo napredek mogoče meriti in da bo primerjava z drugimi državami članicami pa tudi evropskimi strateškimi partnerji lažja;

    večja ambicioznost: države članice bi morale napovedati, na katerih področjih so začele izvajati v prihodnost usmerjene reformne projekte v odgovor na pakt, in upoštevati najboljše prakse;

    pragmatično usklajevanje davčnih politik: Komisija in finančni ministri sodelujočih držav članic naj do decembra 2011 poročajo o napredku, doseženem pri strukturiranih razpravah o vprašanjih davčne politike, da bi predvsem zagotovili izmenjavo najboljših praks, izogibanje škodljivim praksam ter pripravili predloge za preprečevanje goljufij in davčnih utaj. Komisija je v skladu s paktom predlagala skupno konsolidirano osnovo za davek za pravne osebe

  • Napredek, ki ga bodo države članice dosegle pri izvajanju priporočil za posamezne države članice in izpolnjevanju zavez, ki so jih sprejele v okviru pakta, bo Evropski svet ocenil na zasedanju marca 2012 na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga bo pripravila Komisija.

  • Zaključek kroga pogajanj o razvoju iz Dohe bi znatno poživil gospodarsko rast in spodbudil konkurenčnost. Evropski svet ponovno poudarja zavezo EU glede pospešitve procesa liberalizacije trgovine in oblikovanja predpisov trgovanja, da se okrepi večstranski sistem, in svojo pripravljenost, da preuči vse pogajalske možnosti za zaključek kroga pogajanj iz Dohe, tudi ob upoštevanju prednostnih nalog najmanj razvitih držav v skladu z nalogami iz Dohe.

  • Celoviti sveženj ukrepov, ki ga je Evropski svet odobril marca lani, je zdaj skoraj v celoti izveden. Dosežen je bil dogovor o sporazumu o evropskem mehanizmu za stabilnost in spremembi evropskega instrumenta za finančno stabilnost. Države članice bi morale narediti vse, kar je potrebno, da bi bil sporazum o evropskem mehanizmu za stabilnost ratificiran do konca leta 2012 in da bi čimprej začel veljati spremenjeni evropski instrument za finančno stabilnost. Pri zakonodajnem delu o svežnju za okrepitev gospodarskega upravljanja je bil dosežen precejšen napredek, tako da bo sveženj verjetno kmalu sprejet v prvi obravnavi. V bančnem sektorju se opravljajo testi izjemnih situacij. Ključno je, da so ti testi popolnoma verodostojni in pregledni, da se pri njihovem izvajanju dosledno spoštujejo metodologija in smernice Evropskega bančnega organa ter da vsi udeleženci zagotovijo najvišjo kakovost rezultatov. Hitro je treba sprejeti vse potrebne ukrepe za odpravo vseh morebitnih slabosti bank, ki bi se pokazale v teh testih; ti ukrepi morajo biti popolnoma usklajeni z mednarodnimi standardi.

  • Evropski svet pozdravlja napredek Irske pri izvajanju programa reform, ki poteka po načrtu. Pozdravlja tudi trdno zavezo novo izvoljene portugalske vlade, da bo v celoti izvedla program reform. Dosledno izvajanje teh programov bo zaradi soglasja vseh strank o nujnosti reform zagotovilo vzdržnost zadolževanja in pripomoglo k povratku Irske in Portugalske na finančne trge.

  • Voditelji držav ali vlad območja evra ponovno poudarjajo svojo pripravljenost, da storijo vse za zagotovitev finančne stabilnosti območja evra kot celote.

  • Oživitev gospodarstva v območju evra dobro napreduje in je dosegla vzdržno trdno rast. Evro ima trdne temelje in izredno zadovoljni smo s stabilnostjo cen, doseženo po uvedbi evra.

  • Evropski svet ugotavlja, da je Grčija v preteklem letu zabeležila bistven napredek, zlasti na področju fiskalne konsolidacije. Pozdravlja nadaljnjo trdno zavezo grške vlade, da bo izvedla program prilagoditev.

  • Evropski svet poziva nacionalne organe, naj si še naprej odločno prizadevajo za ustrezno prilagoditev ter tako poskrbijo za vzdržnost države. V prihodnjih dneh mora vlada nujno dokončno oblikovati celovit sveženj reformnih ukrepov, o katerih se je dogovorila skupaj s Komisijo ter ECB in MDS, grški parlament pa mora sprejeti bistvene zakone o fiskalni strategiji in privatizaciji. Na prošnjo grške vlade, ki jo je napovedal grški predsednik vlade, bo s tem skladno z veljavnimi praksami zagotovljena podlaga za oblikovanje glavnih parametrov novega programa, ki ga skupaj podpirajo njeni partnerji iz območja evra in MDS, tako da bo mogoče pravočasno izplačilo, s katerim bodo lahko do julija pokrite finančne potrebe Grčije.

  • Voditelji držav ali vlad območja evra se strinjajo, da se zahtevana dodatna sredstva financirajo tako iz uradnih kot zasebnih virov, ter potrjujejo pristop, dogovorjen 20. junija v Euroskupini, v zvezi s prizadevanji za prostovoljno udeležbo zasebnega sektorja v obliki neformalne in prostovoljne obnovitve obstoječega grškega dolga ob zapadlosti za občutno zmanjšanje zahtevanega vsakoletnega financiranja v okviru programa, pri čemer pa se je treba izogniti temu, da bi bila Grčija ocenjena kot nezmožna poravnave nekaterih finančnih obveznosti ("selective default").

  • Voditelji držav ali vlad območja evra pozivajo finančne ministre, naj dokončajo delo v zvezi z vsemi nerešenimi vprašanji, da bi lahko najpozneje v začetku julija sprejeli potrebne odločitve.

  • Evropski svet poziva vse politične stranke v Grčiji, naj podprejo glavne cilje in ključne politične ukrepe programa, da se zagotovi dosledno in hitro izvajanje. Zaradi trajanja, obsega in narave reform, potrebnih v Grčiji, je nacionalna enotnost predpogoj za uspeh.

  • Evropski svet pozdravlja namero Komisije, da poveča sinergije med programom posojil in skladi EU. Podpira vsa prizadevanja za povečanje grške zmogljivosti pri črpanju iz skladov EU, s tem pa za pospešeno rast in zaposlovanje, kar je mogoče s preusmeritvijo v izboljšanje konkurenčnosti in ustvarjanje delovnih mest. Evropski svet poleg tega pozdravlja celovit program tehnične pomoči Grčiji, ki ga Komisija pripravlja skupaj z državami članicami, in jo pri tem podpira.

  • Voditelji držav ali vlad se zavedajo, da ukrepi prilagajanja od grških državljanov zahtevajo velika prizadevanja, prepričani pa so, da so te žrtve nujno potrebne za oživitev gospodarstva in da bodo prispevala k prihodnji stabilnosti in blaginji.

II. MIGRACIJE

  • Prosti pretok oseb, kot ga vzpostavlja Pogodba, je med najotipljivejšimi in največjimi uspehi evropske integracije ter je temeljna svoboščina. Vendar je treba politično usmerjanje in sodelovanje v schengenskem območju še bolj okrepiti ter tako povečati vzajemno zaupanje med državami članicami, ki so enako odgovorne za zagotavljanje, da se schengenska pravila uporabljajo učinkovito ter v skladu z dogovorjenimi skupnimi standardi, temeljnimi načeli in pravili. Evropske zunanje meje je treba upravljati učinkovito in dosledno na podlagi skupne odgovornosti, solidarnosti in okrepljenega praktičnega sodelovanja.

  • V skladu s sklepi Sveta z dne 9. in 10. junija 2011 bi bilo treba izvajanje skupnih pravil, zlasti v okviru sistema schengenske evalvacije, dodatno izboljšati in okrepiti, da bi se lahko učinkovito soočili s prihodnjimi izzivi. Za to pa je potreben učinkovit in zanesljiv sistem spremljanja in evalvacije. Rezultat prihodnjega sistema schengenske evalvacije bo okrepitev, prilagoditev in razširitev meril na podlagi pravnega reda EU. Osrednjo vlogo pri evalvaciji bi morala imeti EU, sodelovati pa bi morali tudi strokovnjaki iz držav članic, Komisije in pristojnih agencij. Komisija naj redno poroča o rezultatih evalvacij ter po potrebi predlaga ukrepe za odpravo morebitnih ugotovljenih pomanjkljivosti.

  • Uvesti bi bilo treba mehanizem za odzivanje na izredne razmere, ki bi lahko ogrozile celotno schengensko sodelovanje, vendar to ne bi smelo negativno vplivati na načelo prostega pretoka oseb. Zajemati bi moral več ukrepov, ki bi se uporabili postopoma, diferencirano in usklajeno, da bi pomagali državam članicam, ki se soočajo s hudim pritiskom na zunanjih mejah. Ti ukrepi bi lahko vključevali nadzorne obiske, tehnično in finančno podporo ter pomoč, usklajevanje in posredovanje agencije Frontex.

Kot zadnja možnost v okviru takšnega mehanizma bi lahko bila uvedba zaščitne klavzule, s katero bi omogočili izjemno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah v resnično kritičnih razmerah, ko država članica ne bi več mogla izpolnjevati svojih obveznosti v skladu s schengenskimi pravili. Tak ukrep bi bil sprejet na podlagi natančno določenih objektivnih meril in skupne ocene v strogo omejenem obsegu in časovnem obdobju, pri čemer bi bila upoštevana potreba po sposobnosti odzivanja v nujnih primerih. To ne bo vplivalo na pravice oseb, ki imajo v skladu s Pogodbama pravico do prostega gibanja.

Komisija naj septembra predloži predlog za tak mehanizem.

  • Za nadzor in varovanje zunanjih meja so odgovorne države članice, ki pri izvajanju te naloge delujejo tudi v skupnem interesu vseh držav članic. Da bi zagotovili učinkovito upravljanje zunanjih meja Evrope in vsesplošno uporabo enakih standardov, je treba optimalno uporabiti vse zadevne instrumente in jih po potrebi prilagoditi. Nadaljnji razvoj evropskega sistema nadzorovanja meja bo prednostna naloga, tako da bo lahko začel delovati do leta 2013 in organom držav članic, ki nadzorujejo meje, omogočil, da si izmenjujejo operativne informacije in izboljšajo sodelovanje.

  • Ta prizadevanja se bodo okrepila tudi s hitrim napredovanjem dela v zvezi s "pametnimi mejami", s čimer bo zagotovljeno, da se za obvladovanje izzivov nadzora meja izkoristijo nove tehnologije. Zlasti bi bilo treba uvesti sistem vstopa/izstopa in program za registrirane potnike. Evropski svet pozdravlja dogovor o agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice.

  • Treba je nenehno spremljati delovanje Frontexa in drugih agencij in tako zagotoviti nadaljnjo učinkovitost pomoči državam članicam pri upravljanju zunanjih meja, boju zoper nezakonito priseljevanje in obravnavanju beguncev. Frontex bo sodeloval z zadevnimi tretjimi državami. Evropski svet pozdravlja dogovor o reviziji uredbe o Frontexu, ki bo povečala učinkovitost operativnih zmogljivosti te agencije. V skladu s stockholmskim programom se bo okvir za sodelovanje med nacionalnimi mejnimi stražami dodatno razvijal, zlasti s spodbujanjem skupnega usposabljanja in skupne uporabe zmogljivosti in standardov. Komisija naj do konca leta v tesnem sodelovanju s Frontexom v zvezi s tem predstavi dodatne predloge.

  • Evropski svet ob upoštevanju težkih razmer, s katerimi se trenutno soočajo nekatere države članice, ponovno potrjuje potrebo po pristni in v praksi izraženi solidarnosti do držav članic, ki jih migracijski tokovi najbolj prizadenejo. EU in države članice bodo glede na razvoj dogodkov še naprej zagotavljale potrebno operativno in finančno podporo, pri čemer se bodo opirale na ukrepe, o katerih se je dogovoril Svet 11. aprila 2011. Za nadaljevanje in po potrebi pospešitev dejavnosti v podporo državam članicam bodo zagotovljena potrebna sredstva ter materialni in človeški viri. Evropski svet pozdravlja razširitev pilotnega projekta na prostovoljni podlagi na upravičence do mednarodne zaščite na Malti. Z zanimanjem pričakuje sporočilo o solidarnosti znotraj EU, ki naj bi ga Komisija predložila v nadaljevanju tega leta.

  • Za upravljanje mobilnosti v varnem okolju je potrebna dosledna in strateška politika. Cilj mora biti obravnava temeljnih vzrokov migracij na strukturni ravni. V ta namen bodo v okviru evropske sosedske politike oblikovana partnerstva z državami južnega in vzhodnega sosedstva.

  • Najprej bo, kot je to pred kratkim predlagala Komisija v svojem sporočilu, s temi državami vzpostavljen obširen strukturiran dialog o migracijah, mobilnosti in varnosti, s katerim bi poskusili najti otipljive koristi tako zanje kot za Evropsko unijo. Tovrstne dialoge pa bi morali nemudoma začeti s tistimi partnerskimi državami, ki so pripravljene in sposobne konstruktivno razpravljati o teh zadevah. O partnerstvih za mobilnost se bomo dogovorili z vsako partnersko državo posebej in bodo za vsako od njih drugačna glede na njene posebnosti, prizadevanja in napredek na vseh področjih (migracije, ponovni sprejem, mobilnost in varnost), vključen pa bo tudi učinkovit mehanizem za spremljanje. V okviru razpoložljivih sredstev bi bilo treba najti načine za povečanje deleža financiranja, namenjenega za ta področja.

  • Komisija naj predstavi svojo oceno globalnega pristopa k vprašanju migracij in v njej začrta pot do bolj doslednega, sistematičnega in strateškega političnega okvira za naše odnose z vsemi zadevnimi tretjimi državami ter vanjo vključi konkretne predloge za razvoj ključnih partnerstev Unije, pri tem pa da prednost sosedstvu Unije kot celoti.

  • Evropska azilna politika je zaradi nedavnih dogodkov pod pritiskom. Potrebni so varni in učinkoviti azilni postopki za ljudi, ki potrebujejo zaščito. To pa pomeni, da je treba v celoti uporabljati pravni red EU na tem področju. Zelo je pomembno, da se do leta 2012 dokončno vzpostavi skupni evropski azilni sistem, ki bo temeljil na visokih standardih zaščite v povezavi s pravičnimi in učinkovitimi postopki, s katerimi bi preprečevali zlorabe in omogočali hitro obravnavo prošenj za azil, s tem pa zagotovili vzdržnost sistema. Spremenjena predloga direktive o azilnih postopkih in direktive o pogojih za sprejem, ki ju je pred kratkim predstavila Komisija, naj bi ustvarila novo podlago za začetek pogajanj o dveh pomembnih sestavnih elementih skupnega evropskega azilnega sistema. Posledične spremembe ne bi smele spodbujati neutemeljenih prošenj ali povečati skupnih stroškov držav članic. Zdaj bi bilo treba ta pogajanja vestno nadaljevati na podlagi uravnoteženega splošnega pristopa, ki bi zajemal vse trenutno razpoložljive predloge, da bi dosegli navedene ključne cilje.

III. HRVAŠKA

  • Evropski svet izreka pohvalo Hrvaški, ki so ji intenzivna prizadevanja omogočila, da so pristopna pogajanja prešla v zaključno fazo. Svet ob upoštevanju strogih pogojev in v skladu s pogajalskim okvirom zdaj preučuje še preostala pogajalska poglavja. Evropski svet je na podlagi doseženega napredka in pozitivne ocene Komisije pozval Svet, naj ob upoštevanju osnutka skupnih stališč, ki ga je pred kratkim prestavila Komisija, sprejme vse potrebne odločitve, da se do konca junija 2011 zaključijo pristopna pogajanja s Hrvaško in bo mogoče pred koncem leta podpisati pristopno pogodbo. Hrvaška bi morala še naprej z enako odločnostjo izvajati reforme, zlasti na področju sodstva in temeljnih pravic, da bi lahko z dnem pristopa v celoti prevzela obveznosti članstva. Spremljanje prizadevanj za izvajanje reform do pristopa bo predstavljalo ustrezno zagotovilo za Hrvaško in države članice. Svet lahko na predlog Komisije z odločanjem na podlagi kvalificirane večine sprejme vse ustrezne ukrepe.

  • Ti premiki dajejo nov zagon evropski perspektivi Zahodnega Balkana, pod pogojem da bodo te države nadaljevale reforme. Evropski svet bo to vprašanje ponovno obravnaval na zasedanju decembra 2011. V zvezi s tem pa pozdravlja prijetje Ratka Mladića in njegovo premestitev na haaško sodišče, ki je pozitiven korak za mednarodno pravico in za perspektivo Srbije v EU.

o

o o

RAZNO

    Evropski svet je:

  • imenoval Maria Draghija za predsednika Evropske centralne banke od 1. novembra 2011 do 31. oktobra 2019;

  • sprejel Deklaracijo o južnem sosedstvu (Priloga); v sklepih Sveta z dne 20. junija 2011 odobril novi pristop k odnosom s sosedstvom Evropske unije in poudaril pomembnost vrha o vzhodnem partnerstvu, ki bo 29. in 30. septembra 2011 v Varšavi;

  • odobril strategijo EU za Podonavje in pozval vse zadevne udeležence, da jo nemudoma začnejo izvajati, kot je začrtano v sklepih Sveta z dne 13. aprila 2011; pozval države članice, naj v sodelovanju s Komisijo nadaljujejo delo v zvezi z možnimi novimi makroregijskimi strategijami, zlasti glede jadransko-jonske regije;

    • odobril poročilo predsedstva o vključevanju Romov, ki ga je ocenil za zelo pomembnega, in pozval k čimprejšnjemu izvajanju sklepov Sveta z dne 19. maja 2011 o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020, zlasti kar zadeva pripravo, posodabljanje ali razvoj nacionalnih strategij držav članic za vključevanje Romov ali celostne strateške ukrepe v okviru splošnih politik socialnega vključevanja za izboljšanje položaja Romov do konca leta 2011;

      • pozdravil letno poročilo o ciljih razvojne pomoči EU in pri tem opozoril, da vmesni skupni cilj za leto 2010 ni bil dosežen, četudi je EU v istem letu še vedno ostala daleč največja donatorka na svetu; obnovil je svojo zavezo za dosego ciljev razvojne pomoči do leta 2015, kot je določeno v sklepih Sveta iz junija 2005.

      ________________________

      PRILOGA

      IZJAVA O JUŽNEM SOSEDSTVU

      • Evropski svet potrjuje načela in cilje, opredeljene v izjavi in sklepih o južnem sosedstvu, ki jih je sprejel 11. marca 2011 oziroma 25. marca 2011. Pozdravlja skupno sporočilo visoke predstavnice in Evropske komisije o novem odzivu na spremembe v sosedstvu z dne 25. maja 2011. V celoti potrjuje sklepe Sveta o evropski sosedski politiki, sprejete 20. junija 2011, ter poziva k čim prejšnjemu izvajanju konkretnih ukrepov v skladu z načeli in cilji, dogovorjenimi na ravni Sveta.

      • Evropski svet pozdravlja podporo G8 demokratični preobrazbi držav evropskega južnega sosedstva. Ponovno opozarja na pomen Unije za Sredozemlje ter hitrega začetka izvajanja konkretnih in pomembnih projektov v okviru te unije.

      • Evropski svet pozdravlja korake v smeri demokratične preobrazbe v regiji, zlasti v Egiptu in Tuniziji. Izreka pohvalo ob napovedi glavnih elementov nove ustave Maroka, pozdravlja obnovitev zaveze političnim reformam v Jordaniji, vključno z revizijo ustave, ter pozitivno ocenjuje odpravo izrednega stanja in načrtovano reformo v Alžiriji. Poudarja, da sta v procesu reform, katerih izvajanje bo pozorno spremljal, potrebna vključenost in dialog.

      • Evropski svet potrjuje, da v celoti podpira resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov 1970 in 1973 o Libiji ter prizadevanja držav članic EU za njuno izvajanje. V celoti potrjuje sklepe Sveta o Libiji z dne 20. junija 2011 in ponovno poziva Gadafija, naj se nemudoma odreče oblasti. Prvenstveni interes Evropske unije ostaja še naprej demokratična preobrazba Libije. Evropski svet poudarja ključno vlogo prehodnega nacionalnega sveta, ki v tem procesu zastopa težnje libijskega ljudstva.

      • Evropski svet najodločneje obsoja represijo ter nesprejemljivo in nezaslišano nasilje, ki ju sirski režim še vedno izvaja nad lastnimi državljani. Z globoko zaskrbljenostjo spremlja poročila o vojaških operacijah Sirije v bližini meje s Turčijo pri kraju Khirbet al-Jouz in ponovno poziva k čim večji zadržanosti. Režim s tem, ko se je odločil za represijo, namesto da bi izpolnjeval dane obljube o obsežnih reformah, spodkopava lastno legitimnost. Povzročitelji zločinov in nasilja nad civilisti bodo za svoja dejanja odgovarjali. Evropski svet potrjuje sklepe Sveta o Siriji, sprejete 20. junija 2011, in pozdravlja sprejetje novih sankcij. V celoti tudi podpira diplomatska prizadevanja, ki naj bi Varnostnemu svetu ZN omogočili, da prevzame odgovornost in se ustrezno odzove na razmere v Siriji.

      • Evropski svet je še vedno zaskrbljen zaradi razmer v Jemnu in vse strani poziva, naj zaustavijo nasilje ter spoštujejo človekove pravice in trajno premirje; v zvezi s tem pozdravlja zagotovila podpredsednika. Ponovno opozarja, da je treba nujno zagotoviti nemoteno in vključujočo tranzicijo v skladu s pobudo Sveta za sodelovanje v Zalivu. Evropski svet je zaskrbljen zaradi postopkov in obsodbe članov opozicije v Bahrajnu. Bahrajn spodbuja, naj zagotovi popolno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

      • Evropski svet ugotavlja, da so razmere v Gazi še vedno zaskrbljujoče. Prebivalstvu v Gazi bi bilo treba humanitarno pomoč zagotavljati v skladu z ustreznim okvirom in odločitvami ZN ter poskrbeti, da pri tem ne bodo ogrožena človeška življenja.

      • Temeljite spremembe v arabskem svetu dokazujejo, da si je treba v bližnjevzhodnem mirovnem procesu prizadevati za napredek ter za odpravo sedanjega zastoja, ob tem pa spoštovati prejšnje sporazume in obveznosti. Evropski svet vse strani poziva, naj se nemudoma začnejo pogajati. Trajna in celovita rešitev je možna samo z dejanskim izboljšanjem stanja na terenu, to pa se lahko doseže samo s ponovnim začetkom neposrednih pogajanj. Evropski svet poudarja, da ima četverica osrednjo vlogo, in izraža pohvalo državam članicam EU in visoki predstavnici za njihova prizadevanja v zvezi s tem; prav tako pozdravlja nedavne predloge predsednika Obame, ki so v skladu s prejšnjimi stališči EU. V celoti podpira visoko predstavnico, ki je četverico pozvala, naj nemudoma ustvari verodostojne možnosti za ponoven začetek mirovnega procesa. Evropski svet vse strani poziva, naj se vzdržijo enostranskih dejanj, ki ne vodijo do celovite rešitve. Podpira tudi pobudo o organiziranju konference v Parizu, na kateri bi zbrali sredstva za izgradnjo palestinske države v okviru ponovno zagnanega mirovnega procesa. Evropski svet izraža globoko zaskrbljenost zaradi usode Gilada Šalita, ki je zapornik Hamasa v očitnem nasprotju z univerzalnim mednarodnim humanitarnim pravom. Evropski svet ob peti obletnici njegovega zajetja zahteva, da ga nemudoma izpustijo.

      1 :

      Glej dok. EUCO 24/11.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website