Navigation path

Left navigation

Additional tools

D/11/1

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

COMMISSION EUROPÉENNE

SECRETARIAT GENERAL

Bruxelles, le 4 février 2011

TEXTE SL

CONSEIL EUROPEEN – BRUXELLES
04 février 2011
CONCLUSIONS DE LA PRÉSIDENCE

V prilogi vam pošiljamo sklepe Evropskega sveta (4. februar 2011).

  • Poleg takojšnjih ukrepov, ki so potrebni za reševanje najnujnejših izzivov, nastalih zaradi gospodarske in finančne krize, je pomembno nadaljnje utrjevanje temeljev za trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest. To je tudi namen strategije za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki je bila sprejeta lanskega junija. Evropski svet se je danes usmeril na dve področji, tj. na energijo in inovacije, ki sta ključni za rast in blaginjo Evrope v prihodnosti. Dogovoril se je glede številnih prednostnih ukrepov, z izvajanjem katerih se bo močno prispevalo k spodbujanju rasti in ustvarjanju delovnih mest ter pospeševanju evropske konkurenčnosti.

    I. ENERGIJA

  • Varna, zanesljiva, trajnostna in cenovno dostopna energija, ki prispeva k evropski konkurenčnosti, ostaja prednostna naloga za Evropo. Ukrepanje na ravni EU ne le da lahko prispeva, temveč tudi mora prispevati k uresničitvi tega cilja. V preteklih letih je bilo na glavnih področjih energetske politike EU opravljenega veliko dela, vključno z oblikovanjem ambicioznih ciljev na področju energije in podnebnih sprememb ter sprejetjem celovite zakonodaje, ki spodbuja te cilje. Današnja seja Evropskega sveta je poudarila zavezanost EU tem ciljem prek več operativnih sklepov, navedenih v nadaljevanju.

  • EU potrebuje popolnoma delujoč, medsebojno povezan in integriran notranji energetski trg. Zato morajo države članice nemudoma in dosledno začeti izvajati zakonodajo o notranjem energetskem trgu ob spoštovanju dogovorjenih rokov v celoti. Svet in Evropski parlament naj si prizadevata za hitro sprejetje predloga Komisije za uredbo o celovitosti in preglednosti energetskih trgov.

  • Notranji trg bi bilo treba do leta 2014 dokončno oblikovati, da bi omogočili prost pretok plina in električne energije. Za to je še posebno potrebno, da nacionalni regulatorji in operatorji prenosnih sistemov v sodelovanju z agencijo ACER pospešijo delo v zvezi s spajanjem trgov, smernicami in omrežnimi kodami, ki se bodo uporabljale za vsa evropska omrežja. Države članice naj skupaj z evropskimi organi za standardizacijo in industrijo pospešijo delo, da bi do sredine leta 2011 sprejeli tehnične standarde za sisteme za polnjenje električnih vozil, do konca leta 2012 pa za pametna omrežja in števce. Komisija bo redno poročala o delovanju notranjega energetskega trga in pri tem v skladu s sklepi Sveta z dne 3. decembra 2010 posebno pozornost namenila uporabnikom, tudi tistim, ki so bolj izpostavljeni.

  • Veliko truda bo treba vložiti v posodobitev in razširitev evropske energetske infrastrukture ter v čezmejno povezavo omrežij, in to v skladu s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v sporočilu Komisije o energetski infrastrukturi. To je ključnega pomena, da bi zagotovili solidarnost med državami članicami v praksi, uresničitev alternativnih dobavnih/tranzitnih poti in energetskih virov ter razvoj obnovljivih virov in njihovo konkuriranje tradicionalnim virom. Pomembno je poenostaviti in izboljšati postopke za izdajo dovoljenj za razvoj nove infrastrukture, upoštevajoč nacionalne pristojnosti in postopke; Evropski svet z veseljem pričakuje prihodnji predlog Komisije v zvezi s tem. Različne pobude držav članic za integracijo trgov in omrežij na regionalni ravni ter pobude iz sporočila Komisije prispevajo k uresničitvi tega cilja, zato jih je treba podpreti. Po letu 2015 nobena država članica EU ne bi več smela biti izolirana od evropskih plinskih in električnih omrežij niti ne bi smelo pomanjkanje ustreznih povezav ogrožati njene energetske varnosti.

  • Večino visokih stroškov financiranja naložb v infrastrukturo bo moral pokriti trg: stroški bodo povrnjeni z zaračunavanjem tarif. Ključnega pomena je spodbujanje regulativnega okvira, ki privlači naložbe. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti preglednemu in nediskriminatornemu določanju višine tarif, ki bo skladna s finančnimi potrebami, ter ustrezni razporeditvi stroškov pri čezmejnih naložbah, s čimer bi povečali konkurenco in konkurenčnost ter upoštevali vpliv na potrošnike. Vendar bi lahko bila za nekatere projekte, ki bi bili upravičeni z vidika zanesljive oskrbe/solidarnosti, a ne bodo pritegnili dovolj sredstev na trgu, potrebna določena javna finančna sredstva, da bi pritegnili zasebna sredstva. Takšne projekte bi bilo treba izbrati na podlagi jasnih in preglednih meril. Komisija naj do junija 2011 Svetu poroča o naložbah, ki bodo najverjetneje potrebne, in predlogih za to, kako bi lahko zadovoljili finančne potrebe ter kako se soočiti z morebitnimi ovirami pri naložbah v infrastrukturo.

  • Da bi nadalje okrepili zanesljivost oskrbe, bi bilo treba oceniti potencial Evrope za trajnostno pridobivanje in uporabo konvencionalnih in nekonvencionalnih (plin in naftni skrilavec) virov fosilnih goriv.

  • Z naložbami v energetsko učinkovitost se ob nizkih stroških povečuje konkurenčnost ter spodbujata zanesljiva oskrba z energijo in trajnost. Kot je bilo dogovorjeno na junijskem zasedanju Evropskega sveta leta 2010, je treba doseči cilj povečanja energetske učinkovitosti za 20 % do leta 2020, ki se trenutno ne uresničuje po načrtih. V ta namen je potrebno odločno ukrepanje, da bi izkoristili velik potencial za večjo energetsko varčnost zgradb in transporta ter proizvodov in procesov. Vse države članice naj bi od 1. januarja 2012 v vsa javna naročila za ustrezne javne zgradbe in storitve vključevale standarde energetske učinkovitosti, ob upoštevanju glavnega cilja EU. Svet naj čim prej preuči predlog za nov načrt za energetsko učinkovitost, ki ga pripravlja Komisija in v katerem bodo podrobneje opisane politike in ukrepi za celotno energetsko dobavno verigo. V njem bo ocenjeno uresničevanje cilja energetske učinkovitosti do leta 2013 in predstavljeni morebitni nadaljnji ukrepi.

  • Komisija naj okrepi sodelovanje z državami članicami pri izvajanju direktive o obnovljivi energiji, zlasti kar zadeva skladne nacionalne programe podpore in mehanizme za sodelovanje.

  • EU in njene države članice bodo spodbujale naložbe v obnovljive vire ter varne in trajnostne nizkoogljične tehnologije ter se usmerile na izvajanje tehnoloških prednostnih nalog, določenih v evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo. Komisija naj predloži nove pobude za pametna omrežja, vključno s tistimi, ki so povezana z razvojem čistih vozil, shranjevanje energije, trajnostna biogoriva in energetsko varčne rešitve za mesta.

  • EU in države članice morajo bolje usklajevati svoje dejavnosti, da bi pri zunanjih odnosih EU s ključnimi državami proizvajalkami, tranzitnimi državami in državami odjemalkami zagotovili doslednost in skladnost. Komisija naj do junija 2011 predloži sporočilo o zanesljivosti oskrbe in mednarodnem sodelovanju, na podlagi katerega naj bi izboljšali doslednost in skladnost zunanjih ukrepov EU na energetskem področju. Države članice naj od 1. januarja 2012 Komisijo obveščajo o vseh novih in že obstoječih dvostranskih energetskih sporazumih s tretjimi državami; Komisija bo te informacije dala na voljo vsem drugim državam članicam v ustrezni obliki, ob upoštevanju potrebe po zaščiti poslovno občutljivih informacij. Visoka predstavnica naj pri delu v celoti upošteva vidik energetske varnosti. Poleg tega bi se morala energetska varnost v celoti odražati v sosedski politiki EU.

  • EU bi morala v skladu s pogodbama v ustreznih mednarodnih forumih prevzeti pobudo in s ključnimi akterji in okoli strateških koridorjev razvijati obojestransko koristna energetska partnerstva, ki bi obravnavala raznovrstne teme – vključno z zakonsko urejenimi pristopi – glede vprašanj skupnega interesa, na primer energetske varnosti, varnih in trajnostnih nizkoogljičnih tehnologij, energetske učinkovitosti, ohranjanja investicijskega okolja in spodbujanja najvišjih standardov za jedrsko varnost. Zlasti z razširitvijo in poglobitvijo Pogodbe o energetski skupnosti ter s pospeševanjem regionalnih pobud za sodelovanje bi morala EU sosednje države spodbujati k temu, da bi sprejele ustrezne predpise notranjega energetskega trga EU. V okviru energetske strategije 2020 bi morala tudi sprejeti ukrepe, potrebne za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za proizvajalce energije v EU v primerjavi s proizvajalci zunaj Evropskega gospodarskega območja. Evropa mora povečati raznolikost svojih poti in virov oskrbe. Komisija naj si zato še naprej prizadeva, da bi olajšala razvoj strateških koridorjev za transport velikih količin plina, na primer južnega koridorja.

  • Treba bi bilo kar najhitreje nadaljevati delo v smeri morebitnega oblikovanja zanesljivega, preglednega in na pravilih temelječega partnerstva z Rusijo na področjih, ki so v skupnem interesu, in sicer na energetskem področju, ter kot del pogajanj v okviru procesa po sporazumu o partnerstvu in sodelovanju ter v luči že potekajočega dela v zvezi s partnerstvom za modernizacijo in dialoga o energiji.

  • EU bo sodelovala s tretjimi državami, da bi obravnavali nihanja cen energije, ter bo s tem povezano delo nadaljevala v okviru skupine G20.

  • Evropski svet je pozdravil pripravo nizkoogljične strategije do leta 2050, ki služi kot okvir za dolgoročnejše ukrepanje na energetskem področju in z njim povezanih sektorjih. Za izpolnitev cilja EU v okviru potrebnih zmanjšanj, ki ga je za razvite države kot skupino določil Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC), in sicer da se emisije toplogrednih plinov zmanjšajo za 80–95 % do leta 2050 v primerjavi z letom 1990, kakor je bilo dogovorjeno oktobra 2009, bodo potrebne korenite spremembe energetskih sistemov, ki jih je treba začeti uvajati takoj. Ustrezno bi bilo treba določiti vmesne faze na poti do izpolnitve cilja za leto 2050. Evropski svet bo redno pregledoval potek dogajanja.

    II. INOVACIJE

  • Naložbe v izobraževanje, raziskave, tehnologijo in inovacije so glavno gonilo rasti, inovativne zamisli, ki jih je mogoče pretvoriti v nove tržne proizvode in storitve, pa pripomorejo k rasti in ustvarjanju kakovostnih delovnih mest. Evropski svet je pozval k uporabi strateškega in celovitega pristopa za spodbujanje inovacij ter k polnemu izkoriščanju evropskega intelektualnega kapitala v korist državljanov, podjetij – zlasti MSP – in raziskovalcev. Napredku bo sledil v okviru spremljanja strategije Evropa 2020.

  • V povezavi s tem se je Evropski svet seznanil s trendi in premiki, razvidnimi iz sedanjega sistema Komisije za beleženje inovacijskih dosežkov. Komisijo je pozval, naj čimprej oblikuje enoten celovit kazalnik, ki bi omogočil boljše spremljanje napredka pri inovacijah. Še naprej bo spremljal s tem povezano dogajanje.

  • Inovacije prispevajo k reševanju najtežjih družbenih izzivov, s katerimi se spoprijemamo. Da bi družbeno koristnim inovacijam zagotovili hitrejši vstop na trg, je treba usklajeno izkoristiti strokovno znanje in vire v Evropi ter pospeševati sinergije med EU in državami članicami. Treba bi bilo razviti skupno načrtovanje. V tem okviru je pomemben korak začetek pilotnega partnerstva za inovacije za dejavno in zdravo staranje. Svet ga bo moral redno spremljati, da bi dosegli dolgoročne, pa tudi konkretne cilje, ki bodo določeni vsako leto posebej. Svet bo sprejel potrebne politične odločitve o prihodnjih partnerstvih za inovacije, preden bodo ta partnerstva sklenjena.

    19. Evropa potrebuje enoten raziskovalni prostor, da bi pritegnila nadarjene posameznike in naložbe. Zaradi tega je treba hitro odpraviti preostale pomanjkljivosti in do leta 2014 dokončno oblikovati evropski raziskovalni prostor, da bi vzpostavili pristen enotni trg znanja, raziskav in naložb. Zlasti bi si bilo treba prizadevati, da bi izboljšali mobilnost in poklicne možnosti raziskovalcev ter mobilnost diplomantov in da bi povečali privlačnost Evrope za tuje raziskovalce. Poleg tega je potrebna boljša obveščenost o javno financiranih raziskavah in razvoju, ob upoštevanju pravic intelektualne lastnine, kar bi lahko dosegli zlasti z oblikovanjem razvida o raziskavah in razvoju, ki jih financira EU, ta razvid pa bi bil povezan s podobnimi razvidi raziskovalnih in razvojnih programov, ki se financirajo na ravni držav.

  • Treba bi bilo spodbujati zasebne naložbe v inovativne proizvode in storitve, zlasti z izboljšanjem okvirnih pogojev. S tem v zvezi naj Komisija:

  • pripravi predloge za pospešitev, poenostavitev in posodobitev standardizacijskih postopkov, zlasti da bi omogočili prenos – pod določenimi pogoji – panožno razvitih standardov v evropske standarde;

  • priskrbi smernice za uporabo direktiv o javnih naročilih; javna naročila bi bilo treba na splošno bolje prilagoditi, da bi se ustvarilo večje povpraševanje po inovativnih proizvodih in storitvah;

  • leta 2011 izvede vmesni pregled ustreznih okvirov za državno pomoč;

  • razišče možnosti za vzpostavitev instrumenta za valorizacijo pravic intelektualne lastnine na evropski ravni, zlasti da bi malim in srednjim podjetjem olajšali dostop do trga znanja, ter Svetu o tem poroča do konca leta 2011.

    21. Da bi zagotovili oblikovanje enotnega digitalnega trga do leta 2015, naj Komisija zagotovi hiter napredek na ključnih področjih digitalnega gospodarstva, vključno s spodbujanjem in zaščito ustvarjalnosti, razvojem elektronskega trgovanja ter razpoložljivostjo informacij javnega sektorja.

    22. Treba bi si bilo kar najbolj prizadevati za odpravo preostalih pravnih in upravnih ovir za čezmejno delovanje tveganega kapitala. Komisija naj do konca leta 2011 predloži ustrezne predloge:

  • za uvedbo sheme tveganega kapitala na ravni EU, izhajajoč iz Evropskega investicijskega sklada in drugih ustreznih finančnih institucij ter v sodelovanju z nacionalnimi nosilci dejavnosti;

  • za krepitev Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja;

  • in za presojo načinov, s katerimi bi na podlagi tržnega pristopa najbolje zadostili potrebam hitro rastočih inovativnih podjetij. V zvezi s tem naj Komisija preuči tudi izvedljivost programa za inovacije in razvoj za mala podjetja.

    23. Države članice bi morale pri fiskalni konsolidaciji dati prednost porabi, naklonjeni trajnostni rasti , na primer na področju raziskav in inovacij, izobraževanja in energije.

    24. Ta prizadevanja bi bilo treba združiti z jasnimi reformnimi ukrepi za spodbujanje učinkovitosti raziskovalnih in inovacijskih sistemov držav članic. Države članice na nacionalni ravni opozarjajo, da so pripravljene nameniti vsaj 50 % prihodka od trgovanja s pravicami do emisij za financiranje ukrepov, povezanih s podnebnimi spremembami, vključno z inovativnimi projekti. Bolje bi morale izkoristiti tudi sredstva iz sedanjih strukturnih skladov, namenjena za raziskovalne in inovacijske projekte.

    25. Ključno je, da se zlasti z dogovorom med ustreznimi institucijami o novem ravnotežju med zaupanjem in nadzorom ter med prevzemanjem tveganja in izogibanjem temu poenostavijo instrumenti EU, namenjeni spodbujanju raziskav, razvoja in inovacij, da bi najboljšim znanstvenikom in najinovativnejšim podjetjem olajšali njihovo uporabo. Komisija naj do konca leta pripravi predloge, s katerimi bi zagotovili, da finančni instrumenti za raziskave in inovacije v celoti delujejo znotraj skupnega strateškega okvira. Treba bi bilo preučiti razvoj finančnih mehanizmov, primernih za financiranje velikih evropskih projektov, ki so pomembni za spodbujanje raziskav in inovacij. Bolj kot kadar koli prej je pomembno, da se izboljša učinkovitost javne porabe na ravni držav in EU. S tem v zvezi bi bilo treba do konca leta sprejeti poenostavljeno finančno ureditev, da bi zagotovili učinkovite mehanizme za uresničevanje politik EU.

    III. GOSPODARSKE RAZMERE

    26. Evropski svet je preučil gospodarske razmere in ugotovil, da se splošne gospodarske napovedi izboljšujejo, čeprav je potrebnega še veliko dela. Dogovoril se je o nadaljnjem delu pred marčevskim Evropskim svetom.

    27. Evropski svet je pozval Svet, naj marca sprejme splošni pristop k zakonodajnemu predlogu Komisije o gospodarskem upravljanju, ki bi zagotovil vsestransko izvajanje priporočil projektne skupine, da bi do konca junija dosegli končni dogovor z Evropskim parlamentom. To bo omogočilo okrepitev pakta za stabilnost in rast ter izvajanje novega makroekonomskega okvira.

    28. Pozval je Evropski bančni organ in druge ustrezne organe, naj izvedejo ambiciozne teste izjemnih situacij, in države članice, naj pripravijo konkretne načrte, ki bodo v skladu s pravili EU o državni pomoči in bodo določali ukrepe za vse banke, ki se bodo na testih izjemnih situacij izkazale za ranljive.

    29. V okviru evropskega semestra in na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija, bodo na marčevskem zasedanju Evropskega sveta opredeljene prednostne naloge za strukturne reforme in fiskalno konsolidacijo za naslednji krog programov za stabilnost in konvergenco ter na področjih, ki so v pristojnosti EU, vključno z enotnim trgom. Na tej podlagi in v skladu z integriranimi smernicami iz strategije Evropa 2020 so države članice vabljene, da aprila predložijo svoje nacionalne programe reform ter svoje programe za stabilnost in konvergenco.

    30. Na marčevskem zasedanju Evropskega sveta bo sprejeta tudi končna odločitev o omejeni spremembi Pogodbe zaradi vzpostavitve evropskega mehanizma za stabilnost.

    31. Evropski svet je pozdravil priloženo izjavo voditeljev držav ali vlad euroobmočja in institucij EU.

IV. ZUNANJE ZADEVE

32. Evropski svet je sprejel izjavo o Egiptu in tamkajšnji regiji (Priloga II).

33. Evropski svet je poudaril, da je zaradi razvoja dogodkov v sredozemski regiji še bolj nujno, da se spoštujejo prejšnji mirovni sporazumi in doseže hiter napredek v bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Izrazil je pričakovanje, da bo srečanje četverice 5. februarja v Münchnu bistveno prispevalo k temu procesu.

34. Evropski svet je potrdil sklepe o Belorusiji, ki jih je sprejel Svet za zunanje zadeve 31. januarja, vključno z odločitvijo za uvedbo omejevalnih ukrepov. Evropska unija ponovno poudarja, da se odločno zavzema za krepitev sodelovanja z belorusko civilno družbo. Evropska unija ostaja zavezana svoji politiki kritičnega sodelovanja, tudi z dialogom in prek vzhodnega partnerstva, kar pa je mogoče le ob spoštovanju načel demokracije, pravne države in človekovih pravic. Svet za zunanje zadeve bo redno preučeval razmere v Belorusiji in bo po potrebi pripravljen obravnavati nadaljnje ciljne ukrepe na vseh področjih.

________________________

PRILOGA I

IZJAVA VODITELJEV DRŽAV ALI VLAD EUROOBMOČJA IN INSTITUCIJ EU

Voditelji držav ali vlad euroobmočja in institucij EU so po svoji izjavi iz decembra 2010 in po tem, ko so ponovno poudarili svojo pripravljenost, da naredijo vse potrebno za zagotovitev stabilnosti euroobmočja kot celote, pregledali napredek pri izvajanju celovite strategije za ohranitev finančne stabilnosti in zagotovitev, da bo euroobmočje po krizi močnejše.

Ta strategija zajema zakonodajni sveženj o gospodarskem upravljanju, teste izjemnih situacij in sanacijo finančnega sektorja, pa tudi izvajanje evropskega semestra. Poleg tega so se dogovorili o naslednjih korakih, ki bodo del celovitega svežnja, ki bo dokončno oblikovan marca:

  • nadaljnje uspešno izvajanje obstoječih programov z Grčijo in Irsko;

  • ocena napredka, doseženega v državah članicah euroobmočja pri izvajanju ukrepov, ki so bili sprejeti za krepitev proračunskega položaja in možnosti za rast, ki jo opravi Komisija v povezavi z ECB;

  • konkretni predlogi Euroskupine glede krepitve evropskega instrumenta za finančno stabilnost, s katerimi bi zagotovili potrebno učinkovitost ter s tem ustrezno podporo;

  • dokončno oblikovanje operativnih značilnosti evropskega mehanizma za stabilnost, ki mu bo predsedoval predsednik Euroskupine , v skladu z mandatom, ki je bil dogovorjen decembra.

Voditelji držav in vlad bodo na temeljih novega okvira gospodarskega upravljanja sprejeli nadaljnje ukrepe za dosego nove kakovosti usklajevanja gospodarskih politik v euroobmočju, da bi tako izboljšali konkurenčnost, kar bo prispevalo k višji stopnji konvergence, ne bo pa ogrozilo enotnega trga. Države, ki niso članice euroobmočja, bodo prav tako vabljene k sodelovanju v usklajevanju. Predsednik Evropskega sveta se bo posvetoval z vodji držav ali vlad držav članic euroobmočja in o tem pripravil poročilo, v katerem bo opredelil konkretne možnosti nadaljnjega ukrepanja v skladu s Pogodbo. V ta namen bo tesno sodeloval s predsednikom Komisije. Poskrbel bo, da bodo vodje držav ali vlad zainteresiranih držav, ki niso članice euroobmočja, ustrezno vključeni v ta proces.

_____________________

PRILOGA II

IZJAVA O EGIPTU IN TAMKAJŠNJI REGIJI

Evropski svet z veliko zaskrbljenostjo spremlja slabšanje razmer v Egiptu. Najostreje je obsodil nasilje in vse, ki ga spodbujajo. Poudaril je, da imajo vsi državljani pravico do svobodnih in mirnih demonstracij pod ustrezno zaščito organov kazenskega pregona. Vsakršen poskus omejevanja prostega pretoka informacij je nesprejemljiv, vključno z napadi na novinarje in zagovornike človekovih pravic ter njihovim ustrahovanjem.

Evropski svet je egiptovske oblasti pozval, naj se na težnje svojih prebivalcev odzovejo s politično reformo in ne z represijo. Vse strani bi se morale vzdržati skrajnih dejanj in se izogniti nadaljnjemu nasilju ter začeti miren prehod na široko zasnovano vlado. Poudaril je, da se mora ta postopek prehoda začeti takoj. Odnosi med EU in Egiptom morajo temeljiti na načelih, določenih v pridružitvenem sporazumu, in na sprejetih zavezah.

Evropski svet je pozdravil mirno in dostojanstveno izražanje legitimnih, demokratičnih, ekonomskih in socialnih teženj tunizijskega in egiptovskega ljudstva, ki so v skladu z vrednotami, katere Evropska unija zagovarja doma in po vsem svetu. Poudaril je, da bi bilo treba demokratične težnje državljanov obravnavati v dialogu in s politično reformo, ob vsestranskem spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter prek svobodnih in poštenih volitev. Vse strani je pozval, naj si v ta namen prizadevajo za ploden dialog.

Evropska unija je odločena, da bo v celoti podprla procese tranzicije na poti do demokratičnega upravljanja, pluralizma, boljših možnostih za gospodarsko blaginjo in socialno vključevanje ter do večje stabilnosti v regiji. Evropski svet je zavezan novemu partnerstvu, ki bo v prihodnosti vključevalo – tudi v okviru evropske sosedske politike in Unije za Sredozemlje – več dejanske podpore državam, ki izvajajo politične in gospodarske reforme.

V zvezi s tem je Evropski svet:

  • pozval visoko predstavnico, naj naše sporočilo preda na svojem prihodnjem obisku v Tuniziji in Egiptu;

  • pozval visoko predstavnico, naj v okviru tega partnerstva pripravi sveženj ukrepov, s katerimi bi Evropska unija podprla procese tranzicije in preobrazbe (okrepitev demokratičnih institucij, spodbujanje demokratičnega upravljanja in socialne pravičnosti ter pomoč pri pripravi in izvedbi svobodnih in poštenih volitev) ter ki bi evropsko sosedsko politiko in Unijo za Sredozemlje bolje povezali s tem ciljem; in

  • pozval visoko predstavnico in Komisijo, naj čim prej prilagodita instrumente Evropske unije, zagotovita humanitarno pomoč ter predlagata ukrepe in projekte (vključno z višjim statusom za Tunizijo) za spodbujanje sodelovanja, izmenjav in naložb v tej regiji, s ciljem pospeševanja gospodarskega in socialnega razvoja.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website