Navigation path

Left navigation

Additional tools

CONSEIL EUROPEEN – BRUXELLES 17 juin 2010 CONCLUSIONS DE LA PRÉSIDENCE

European Council - DOC/10/2   17/06/2010

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

D/10/2

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED
COMMISSION EUROPÉENNE

TEXTE SL

CONSEIL EUROPEEN – BRUXELLES
17 juin 2010
CONCLUSIONS DE LA PRÉSIDENCE

_________________

________________________

EU je ob soočanju s svetovno finančno krizo pokazala, da je složna v solidarnosti in odločena storiti vse potrebno, da zaščiti stabilnost ekonomske in monetarne unije. Maja je bil dosežen dogovor o svežnju pomoči za Grčijo in o evropskem mehanizmu za finančno stabilizacijo in o skladu za finančno stabilnost, ki je bil dokončno oblikovan junija. Postavili smo temelje za veliko močnejše gospodarsko upravljanje. Še naprej se zavzemamo za sprejetje vseh potrebnih ukrepov, da bomo naša gospodarstva spet usmerili v trajnostno rast, ki spodbuja ustvarjanje novih delovnih mest.

V ta namen danes:

  • sprejemamo strategijo Evropa 2020, našo novo strategijo za delovna mesta ter pametno, trajnostno in vključujočo rast. Vsi skupaj smo zavezani obsežnemu programu strukturnih reform za omogočanje čim bolj vzdržne trajnostne rasti, ki bo spodbujala ustvarjanje novih delovnih mest. Strategija ima tudi poudarjeno zunanjo razsežnost, ki bo zagotavljala, da se instrumenti EU uporabljajo tudi za uveljavljanje naših interesov na mednarodnem prizorišču, in sicer s prisotnostjo na odprtih in pravičnih trgih po vsem svetu. Zdaj se je treba posvetiti izvajanju in mi bomo ta proces usmerjali in nadzorovali. V prihodnjih mesecih bomo temeljiteje razpravljali o tem, kako se lahko določene politike, za začetek sta to inovacijska in energetska politika, uporabijo za uresničitev potenciala rasti EU;

  • ponovno potrjujemo skupno odločenost, da bomo zagotovili vzdržnost javnih financ, med drugim s pospešitvijo načrtov za konsolidacijo javnih financ, kjer je to upravičeno;

  • potrjujemo, da se zavzemamo za finančno stabilnost, in sicer z odpravljanjem vrzeli v ureditvi in nadzoru finančnih trgov na ravni EU in skupine držav G20. Dogovorjeni smo, da bomo hitro sprejeli ključne zakonodajne ukrepe, da bodo novi nadzorni organi lahko začeli delovati na začetku naslednjega leta, in da bomo oblikovali ambiciozno stališče, ki ga bo EU prevzela na srečanju na vrhu v Torontu;

  • soglašamo, da je nujno treba izboljšati usklajevanje naših gospodarskih politik. Soglašamo s prvimi usmeritvami glede Pakta za stabilnost in rast ter proračunskega, pa tudi širšega makroekonomskega nadzora. Z zanimanjem pričakujemo končno poročilo, ki ga bo oktobra predložila delovna skupina.

I. NOVA EVROPSKA STRATEGIJA ZA DELOVNA MESTA IN RAST

Dokončno oblikovanje in izvajanje strategije Evropa 2020

  • Evropski svet je danes dokončno oblikoval novo strategijo Evropske unije za delovna mesta ter pametno, trajnostno in vključujočo rast. Strategija bo Evropi pomagala, da premaga krizo in po njej postane močnejša navznoter in na mednarodni ravni, kar bo dosegla s spodbujanjem konkurenčnosti, produktivnosti, potenciala rasti, socialne kohezije in ekonomske konvergence. Nova strategija je odgovor na izziv preusmerjanja politik z obvladovanja krize na uvedbo srednje- do dolgoročnih reform, ki spodbujajo rast in zaposlovanje ter zagotavljajo vzdržnost javnih financ, med drugim z reformo pokojninskih sistemov.

  • Države članice so odločene, da bodo brez odlašanja poskrbele za fiskalno vzdržnost in uresničile proračunske cilje. Še naprej bodo različno hitro izvajale fiskalno konsolidacijo ter pri tem upoštevale fiskalna in nefiskalna tveganja. Številne države članice so nedavno sprejele odločitev, da bodo proračunsko konsolidacijo odslej izvajale kot prednostno nalogo. Vse države članice so – če bi bilo potrebno – pripravljene sprejeti dodatne ukrepe za spodbuditev proračunske konsolidacije. Prednost bi bilo treba dati strategijam proračunske konsolidacije, ki spodbujajo rast in so usmerjene predvsem v omejevanje odhodkov. Za lažjo dolgoročno fiskalno konsolidacijo bi moralo biti glavno merilo povečanje potenciala rasti.

  • Evropski svet potrjuje pet skupnih krovnih ciljev EU (Priloga I), na katerih bo temeljilo ukrepanje držav članic in Unije pri spodbujanju zaposlovanja, izboljšanju pogojev za inovacije, raziskave in razvoj, izpolnjevanju ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami in energijo, izboljšanju ravni izobrazbe in spodbujanju socialnega vključevanja, zlasti z zmanjšanjem revščine. Strinja se s količinsko opredelitvijo kazalnikov za izobraževanje in socialno vključenost/revščino, o katerih se je dogovoril Svet. Politično potrjuje integrirane smernice za gospodarske politike in politike zaposlovanja, ki bodo uradno sprejete po objavi s tem povezanega mnenja Evropskega parlamenta. Smernice bodo tudi v prihodnje služile kot podlaga za vsako priporočilo, pripravljeno za posamezno državo, ki ga lahko Svet naslovi na države članice. Ta priporočila so popolnoma v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe in pravili EU, pristojnosti držav članic, na primer na področju izobraževanja, pa se ne spremenijo.

  • Države članice morajo te prednostne naloge politik zdaj izvesti na nacionalni ravni. V tesnem sodelovanju s Komisijo in v skladu s svojimi nacionalnimi postopki odločanja bi morale čim prej dokončno oblikovati nacionalne cilje, pri tem pa upoštevati svoj izhodiščni položaj in nacionalne okoliščine. Prav tako bi morale opredeliti najpomembnejše ovire za rast in v nacionalnih programih reform navesti, kako jih nameravajo odpraviti. Redno se bo ugotavljalo, kakšen je napredek pri doseganju krovnih ciljev.

  • Strategijo bodo morale podpreti vse skupne politike, med drugim tudi skupna kmetijska politika in kohezijska politika. Trajnosten, produktiven in konkurenčen kmetijski sektor bo glede na potencial podeželskih območij za rast in zaposlovanje pomembno prispeval k novi strategiji, hkrati pa bo moral zagotoviti tudi pošteno konkurenco.Evropski svet poudarja, da je treba spodbujati gospodarsko, socialno in teritorialno kohezijo ter vzpostaviti infrastrukturo, da bi pripomogli k uspešnemu izvajanju strategije. V celoti bi bilo treba izkoristiti zunanjo razsežnost strategije, predvsem s trgovinsko strategijo, ki jo bo Komisija predstavila do konca leta. Prizadevati bi si bilo treba za odpravo najpomembnejših ovir, ki upočasnjujejo rast na ravni EU, pa tudi ovir, povezanih z delovanjem notranjega trga in infrastrukturo; poleg tega bi bilo treba oblikovati skupno energetsko politiko in novo ambiciozno industrijsko politiko.

  • Zlasti mora evropski enotni trg z obsežnim sklopom pobud preiti v novo fazo. Evropski svet pozdravlja poročilo Maria Montija o novi strategiji za enotni trg in dejstvo, da ga namerava Komisija upoštevati, ko bo pripravila nadaljnje konkretne ukrepe. Evropski svet bo to vprašanje znova obravnaval decembra 2010.

  • Evropski svet ob upoštevanju prve vodilne pobude o Evropski digitalni agendi, ki jo je predstavila Komisija, odobrava oblikovanje ambicioznega akcijskega programa, ki temelji na konkretnih ukrepih, ter poziva vse institucije, naj ga začnejo v celoti izvajati, vključno z vzpostavitvijo popolno delujočega digitalnega enotnega trga do leta 2015. Komisija naj do konca leta 2011 poroča o doseženem napredku.

  • Evropski svet z zanimanjem pričakuje druge vodilne pobude, ki bodo predstavljene do konca leta.

Odločnejše gospodarsko upravljanje

  • V krizi so se pokazale jasne pomanjkljivosti našega gospodarskega upravljanja, zlasti kar zadeva proračunski in širši makroekonomski nadzor. Zato je boljše usklajevanje gospodarskih politik ključna in neizbežna prednostna naloga.

  • Evropski svet pozdravlja poročilo predsednika delovne skupine o napredku glede gospodarskega upravljanja ter soglaša s prvim sklopom usmeritev.

  • Sedanja pravila o proračunski disciplini je treba izvajati dosledno. V zvezi s poostritvijo teh pravil se Evropski svet strinja z naslednjimi usmeritvami:

  • večjo pozornost je treba nameniti preventivnemu in odvračilnemu delu Pakta za stabilnost in rast, konsolidacijo v smeri izpolnjevanja srednjeročnega cilja pa dopolniti s sankcijami. Te sankcije in spodbude se bodo redno pregledovale, zato da bo sistem usklajen in progresiven in bo vsem državam članicam zagotavljal enake pogoje. Ustrezno bodo upoštevane posebne razmere držav članic, ki so članice euroobmočja, zadevne obveznosti, ki jih imajo države članice v skladu s Pogodbo, pa bodo v celoti izpolnjene;

  • pri proračunskem nadzoru je treba stopnji in gibanju dolga ter splošni vzdržnosti nameniti mnogo vidnejšo vlogo, kakor pa je bilo prvotno določeno v Paktu za stabilnost in rast;

  • od leta 2011 naprej je treba v okviru "evropskega semestra" Komisiji spomladi predložiti programe za stabilnost in konvergenco za prihodnja leta in pri tem upoštevati nacionalne proračunske postopke;

  • zagotoviti je treba, da vse države članice sprejmejo nacionalna proračunska pravila in srednjeročni proračunski okvir v skladu s Paktom za stabilnost in rast; njihov učinek bi morala oceniti Komisija in Svet;

  • je treba poskrbeti za kakovostne statistične podatke, ki so bistvenega pomena za zdravo proračunsko politiko in proračunski nadzor; statistični uradi bi morali biti popolnoma neodvisni pri pridobivanju podatkov.

  • V zvezi z makroekonomskim nadzorom se strinja z naslednjimi usmeritvami:

  • oblikovati je treba sistem kazalnikov za natančnejše ocene dogajanja in neravnovesij na področju konkurenčnosti ter zgodnejše odkrivanje nevzdržnih ali nevarnih gibanj;

  • oblikovati je treba učinkovit okvir za nadzor, iz katerega bodo razvidne posebne razmere držav članic euroobmočja.

  • Evropski svet poziva delovno skupino in Komisijo, naj hitro oblikujeta nadaljnje usmeritve in jih pripravita za uporabo v praksi. Z zanimanjem pričakuje končno poročilo delovne skupine, ki bo zajelo vsa področja njenega mandata in naj bi bilo pripravljeno za zasedanje oktobra 2010.

Ureditev finančnih storitev

  • Takoj je treba zaključiti potrebne reforme za ponovno vzpostavitev trdnosti in stabilnosti evropskega finančnega sistema ter poskrbeti za odpornost in preglednost bančnega sektorja. Nadvse pomemben je napredek v naslednjih nekaj mesecih. Evropski svet se je dogovoril, da bodo rezultati testov stresa, ki jih trenutno opravljajo bančni nadzorniki, objavljeni najkasneje v drugi polovici julija. V sporočilu Komisije z naslovom "Reguliranje finančnih storitev za trajnostno rast" z dne 2. junija 2010 je določen izčrpen seznam pobud, ki jih je treba sprejeti in zaključiti pred koncem leta 2011. EU mora dokazati, da se zavzema za vzpostavitev varnejšega, stabilnejšega, preglednejšega in odgovornejšega finančnega sistema.

  • Evropski svet zlasti:

  • poziva Svet in Evropski parlament, naj čim prej sprejmeta zakonodajne predloge v zvezi s finančnim nadzorom in tako zagotovita, da bodo Evropski odbor za sistemska tveganja in trije evropski nadzorni organi lahko začeli delovati v začetku leta 2011;

  • poziva k dogovoru glede zakonodajnega predloga o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov še pred poletjem in k hitri preučitvi predloga Komisije o izboljšanju nadzora nad bonitetnimi agencijami;

  • z zanimanjem pričakuje predloge, ki jih je Komisija napovedala v zvezi s trgi izvedenih finančnih instrumentov, zlasti kar zadeva ustrezne ukrepe za prodajo na kratko (vključno z nekrito prodajo na kratko) in instrumente zamenjave kreditnega tveganja.

  • Evropski svet se strinja, da bi morale države članice za finančne institucije uvesti sisteme dajatev in davkov, s katerimi bi zagotovili pravično razdelitev bremena in oblikovali sklop pobud, da bi obvladali sistemsko tveganje.1 Takšne dajatve in davki bi morali biti del verodostojnega okvira za reševanje. Še naprej si je treba nujno prizadevati, da bi dorekli njihove glavne značilnosti, ter skrbno oceniti vprašanje enakih pogojev za vse in skupni učinek različnih regulativnih ukrepov. Evropski svet poziva Svet in Komisijo, naj delo nadaljujeta in o njem poročata oktobra 2010.

II. SREČANJE SKUPINE G20 NA VRHU V TORONTU

  • Odziv Unije na krizo mora biti še naprej usklajen na svetovni ravni, da bi zagotovili doslednost ukrepov na mednarodni ravni. Njeni ukrepi za okrepitev konkurenčnosti, konsolidacijo javnih financ in reformo njenega finančnega sektorja ji bodo omogočili, da na bližnjem vrhu G20 predstavi odločne argumente za podobne mednarodne ukrepe. EU bi morala prevzeti vodilno vlogo pri prizadevanjih za določitev svetovnega pristopa k uvedbi sistemov dajatev in davkov za finančne institucije, s čimer bi ohranili enake pogoje za vse po vsem svetu; to stališče EU bo odločno zagovarjala pred vsemi partnerji iz skupine G20. V zvezi s tem bi bilo treba preučiti zamisel o uvedbi globalne obdavčitve finančnih transakcij in si prizadevati za njeno uveljavitev.

  • Evropski svet pred srečanjem na vrhu v Torontu potrjuje usmeritve, o katerih se je dogovoril Svet in ki so upoštevane tudi v opisu nalog za zasedanje ministrov v Busanu. Glede na veliko tveganje, ki bi ga za vzdržnost javnih financ predstavljala prepozna ukinitev izrednih fiskalnih spodbud, bi se morala skupina G20 dogovoriti o usklajeni izhodni strategiji, prilagojeni posameznim državam, s katero bi zagotovili vzdržne javne finance. Vsa večja gospodarstva morajo prispevati svoj delež k uresničevanju dogovorjenega cilja trdne, trajnostne in uravnotežene rasti. Skupina G20 mora ponovno potrditi, da se zavzema za reformo finančnega sistema, ter hitro doseči dosleden in usklajen napredek pri številnih ukrepih, o katerih se je dogovorila v Pittsburghu, da bi tako izboljšala odpornost in preglednost svojega finančnega sistema, tudi z bolj kakovostnim dodatnim kapitalom in novimi likvidnostnimi blažilci. Kvote v MDS bi bilo treba pregledati v širšem sklopu vprašanj upravljanja MDS, ki bi moral vključevati vse elemente, dogovorjene v Pittsburghu in Istanbulu, kot enoten in celovit sklop pa bi moral biti dokončno oblikovan do novembra 2010.

III. RAZVOJNI CILJI TISOČLETJA

  • Prihodnje plenarno zasedanje ZN na visoki ravni na temo razvojnih ciljev tisočletja je edinstvena priložnost za pospešitev naših skupnih prizadevanj in poglobitev partnerstva z državami v razvoju pri odpravljanju revščine, lakote in neenakosti po svetu. Evropska unija je s sklepi, ki jih je Svet sprejel 14. junija, za to zasedanje prevzela odločno stališče.

  • Evropska unija je še naprej odločena podpirati razvojne cilje tisočletja, da bi bili na svetovni ravni doseženi do leta 2015. To bo mogoče, če bodo vse strani pokazale močno politično voljo, izvedle potrebne politične spremembe in sprejele konkretne ukrepe. Evropska unija poziva udeležence plenarnega zasedanja na visoki ravni, naj se dogovorijo o konkretnih ukrepih za povečanje občutka lastne odgovornosti pri državah v razvoju, za usmerjanje prizadevanj, povečanje vpliva politik, zbiranje obsežnejših in predvidljivih finančnih sredstev za razvoj, med drugim tudi inovativnih virov financiranja, in učinkovitejšo uporabo razvojnih sredstev. Evropski svet ponovno potrjuje, da je odločen cilje razvojne pomoči doseči do leta 2015, kot je določeno v sklepih iz junija 2005. Evropski svet se je dogovoril, da bo to vprašanje ponovno obravnaval vsako leto na podlagi poročila Sveta.

IV. PODNEBNE SPREMEMBE

  • Evropski svet je seznanjen s sporočilom Komisije o analizi možnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za več kot 20 % in oceni tveganja za selitev virov CO2. Komisija bo v skladu s sklepi Sveta z dne 11. junija opravila nadaljnjo analizo, ter preučila posledice za posamezne države članice, Svet pa bo nadalje preučil vprašanja, na katere je Komisija opozorila v sporočilu. Kot je razvidno iz poročila Ecofina, so EU in njene države članice napredovale pri uresničevanju zavez glede hitrega začetka izvajanja ukrepov za leto 2010, na konferenci v Cancunu pa bodo usklajeno poročale o doseženih rezultatih. Evropski svet bo vprašanje podnebnih sprememb ponovno obravnaval jeseni, pred konferenco v Cancunu.

V. DRUGA VPRAŠANJA

  • Evropski svet izraža zadovoljstvo nad delom, ki ga je opravila skupina za razmislek. Poročilo skupine z naslovom "Projekt Evropa 2030 – izzivi in priložnosti" bo koristno gradivo za delo Evropske unije v prihodnje.

  • Evropski svet pozdravlja napredek pri izvajanju evropskega pakta o priseljevanju in azilu in podpira sklepe Sveta, sprejete 3. in 4. junija.

  • Evropski svet pozdravlja mnenje Komisije o prošnji Islandije za članstvo v EU in priporočilo za začetek pristopnih pogajanj. Potem ko je prošnjo obravnaval na podlagi mnenja in svojih sklepov iz decembra 2006 o obnovljenem soglasju glede širitve, ugotavlja, da Islandija izpolnjuje politična merila, določena na zasedanju Evropskega sveta leta 1993 v Københavnu, zato je sklenil, da bi se morala pristopna pogajanja začeti.

  • Svet poziva, naj sprejme splošni pogajalski okvir. Opozarja, da je namen pogajanj zagotoviti, da bo Islandija v celoti sprejela pravni red EU ter ga dosledno izvajala in uveljavljala; obravnavane bodo tudi sedanje obveznosti, kot so tiste, ki jih je določil nadzorni organ Efte v skladu s Sporazumom EGP, ter druga pomanjkljiva področja, opredeljena v mnenju Komisije, med drugim področje finančnih storitev. Evropski svet pozdravlja zavezo Islandije, da se bo posvetila tem vprašanjem, ter je prepričan, da si bo dejavno prizadevala za rešitev vseh odprtih vprašanj. Evropski svet potrjuje, da bodo merilo v pogajanjih dosežki Islandije, hitrost pogajanj pa bo odvisna od njenega napredka pri izpolnjevanju zahtev iz pogajalskega okvira, ki bo med drugim zajemal tudi opisana vprašanja.

  • Evropski svet čestita Estoniji za rezultate, ki jih je na podlagi trdne gospodarske in finančne politike dosegla na področju konvergence, in pozdravlja njeno izpolnitev vseh konvergenčnih meril iz Pogodbe. Zato je zadovoljen s predlogom Komisije, da Estonija 1. januarja 2011 uvede euro.

  • Evropski svet sprejema izjavo o Iranu (Priloga II).

  • Evropski svet potrjuje svoje prejšnje sklepe iz decembra 2008 in junija 2009 ter v skladu z odločitvijo iz decembra 2009, da bo preučil prehodne ukrepe glede dodatnih 18 sedežev v Evropskem parlamentu do konca sedanjega parlamentarnega mandata 2009–2014, sprejema sklep (dok. EUCO 11/10) o nadaljevanju potrebnega postopka za sprejetje teh ukrepov.

_________________

PRILOGA I

NOVA EVROPSKA STRATEGIJA ZA DELOVNA MESTA IN RAST

KROVNI CILJI EU

  • prizadevati si zagotoviti 75-odstotno stopnjo zaposlenosti žensk in moških v starosti med 20 in 64 let, tudi z večjo udeležbo mladih, starejših delavcev in nizkokvalificiranih delavcev ter boljšim vključevanjem zakonitih priseljencev;

  • izboljšati pogoje za raziskave in razvoj, zlasti s ciljem povečati skupni delež javnih in zasebnih vlaganj v tem sektorju na 3 % BDP; Komisija bo pripravila kazalnik intenzivnosti raziskav in razvoja ter inovacij;

  • zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 20 % v primerjavi z vrednostmi iz leta 1990, povečati delež obnovljivih virov v porabi končne energije na 20 % in si prizadevati za 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti;

EU se zavezuje, da bo sprejela odločitev o 30-odstotnem zmanjšanju emisij do leta 2020 glede na vrednosti iz leta 1990, kar je njena pogojna ponudba v prizadevanjih za globalen in celovit sporazum za obdobje po letu 2012, če se tudi druge razvite države zavežejo k primerljivemu zmanjšanju emisij in če države v razvoju ustrezno prispevajo v skladu s svojo odgovornostjo in zmožnostmi;

- izboljšati raven izobrazbe, pri čemer si je treba zlasti prizadevati, da se stopnja osipa zniža na manj kot 10 % in delež ljudi med 30. in 34. letom starosti s končano terciarno ali enakovredno izobrazbo poveča na vsaj 40 %2;

- spodbujati socialno vključevanje, zlasti z zmanjšanjem revščine, da bi vsaj 20 milijonov ljudi obvarovali pred revščino in izključenostjo3.

_________________

PRILOGA II

IZJAVA O IRANU

  • Evropski svet poudarja, da je vedno bolj zaskrbljen zaradi iranskega jedrskega programa, in pozdravlja sprejetje Resolucije Varnostnega sveta ZN št. 1929 o uvedbi novih omejitvenih ukrepov proti Iranu.

  • Pozdravlja tudi nedavna prizadevanja Brazilije in Turčije za napredek pri pogajanjih za sklenitev sporazuma glede teheranskega raziskovalnega reaktorja, ki ga je Iranu oktobra 2009 predlagala IAEA. Zadovoljiv tovrstni sporazum z Iranom bi lahko pripomogel k vzpostavitvi zaupanja. Evropski svet sicer poudarja, da se ne bo ukvarjal z jedrom vprašanja iranskega jedrskega programa, vendar Iran poziva, naj se le udeleži pogajanj o jedrskem programu.

  • Evropski svet potrjuje pravice in odgovornosti Irana v skladu s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja. Globoko obžaluje, da Iran ni izkoristil premnogih priložnosti, ki jih je imel na voljo, da bi odpravil pomisleke mednarodne skupnosti glede narave svojega jedrskega programa. Odločitev Irana, da bo uran obogatil do stopnje 20 odstotkov, kar je v nasprotju z njegovimi mednarodnimi obveznostmi na podlagi veljavnih resolucij VSZN in Sveta guvernerjev IAEA, je te pomisleke le še poglobila. S tem v zvezi se je Evropski svet seznanil z zadnjim poročilom IAEA z dne 31. maja.

  • V teh okoliščinah so nujno potrebni novi omejitveni ukrepi. Evropski svet ob sklicevanju na svojo izjavo z dne 11. decembra 2009 in ob upoštevanju prizadevanj Sveta za zunanje zadeve na podlagi navedene izjave tega poziva, naj na prihodnji seji s pogajanji sprejme ukrepe za izvajanje ukrepov, določenih z Resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 1929, pa tudi spremljevalne ukrepe, da bi rešili vsa odprta vprašanja o razvijanju občutljivih tehnologij v podporo jedrskim in raketnim programom v Iranu. Ti ukrepi bi morali biti usmerjeni v trgovino, zlasti blago z dvojno rabo in nadaljnje omejitve zavarovanja poslovanja, v finančni sektor, vključno z zamrznitvijo sredstev še drugih iranskih bank in omejitvami na področju bančništva in zavarovalništva, v iranski prometni sektor, zlasti podjetje Islamic Republic of Iran Shipping Line in njegove podružnice ter zračni tovor, v ključne sektorje industrije plina in nafte s prepovedjo novih naložb, tehnične pomoči in prenosa tehnologij, opreme in storitev, povezanih s temi področji, zlasti z rafiniranjem, utekočinjanjem in tehnologijo za utekočinjenje zemeljskega plina, ter v nove prepovedi izdajanja vizumov in zamrznitve premoženja, zlasti za Islamsko revolucionarno gardo.

  • Evropski svet znova potrjuje, da se bo Evropska unija zavzemala za diplomatsko rešitev vprašanja iranskega jedrskega programa. Evropski svet poziva Iran, naj pokaže pripravljenost za utrditev zaupanja mednarodne skupnosti in odgovori na poziv k ponovnemu začetku pogajanj, obenem pa ponovno potrjuje, da predlogi, ki so bili Iranu predstavljeni junija 2008, še vedno veljajo.

  • Potrebna so resna pogajanja o iranskem jedrskem programu in drugih vprašanjih, ki so v skupnem interesu. Evropski svet poudarja, da je visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko pripravljena, da v zvezi s tem ponovno začne pogovore.

1 :

Češka si pridržuje pravico, da teh ukrepov ne bo uvedla.

2 :

Evropski svet poudarja, da so za opredelitev in izvajanje kvantitativnih ciljev v izobraževanju pristojne države članice.

3 :

Ta skupina ljudi je opredeljena kot število oseb, ki jim glede na tri kazalnike grozi revščina ali izključenost (stopnja tveganja revščine; materialna deprivacija; gospodinjstvo brez delovno aktivnih članov). Države članice lahko tako same določijo nacionalne cilje na podlagi najustreznejših kazalnikov, pri tem pa upoštevajo nacionalne okoliščine in prednostne naloge.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website