D/08/4

[Graphic in PDF & Word format]
COMMISSION DES COMMUNAUTÉS EUROPÉENNES

TEXTE SL

CONSEIL EUROPEEN – BRUXELLES
15 & 16 octobre 2008
CONCLUSIONS DE LA PRÉSIDENCE

_________________

[Graphic in PDF & Word format]

SPREMNI DOPIS

V prilogi vam pošiljamo sklepe predsedstva z zasedanja Evropskega sveta v Bruslju (15. in 16. oktobra 2008).

___________________

Evropski svet se je sestal 15. in 16. oktobra 2008 v okoliščinah, ki jih je zaznamovala mednarodna gospodarska in finančna kriza. Svet je izrazil odločenost, da ukrepa usklajeno in na svetovni ravni, da bi zaščitili evropski finančni sistem in vlagatelje. Evropski svet je ponovno potrdil svoj cilj, da doseže skupni dogovor o svežnju ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo še pred koncem leta. Dogovoril se je o pospešitvi prizadevanj na področju energetske varnosti. Sprejel je evropski pakt o priseljevanju in azilu. Na zunanjepolitičnem področju je opozoril na izvajanje sporazuma z dne 8. septembra s strani Rusije, razmere v Gruziji in odnose EU z vzhodnimi sosedami. Evropski svet se je seznanil z predstavitvijo irskega predsednika vlade o referendumu o Lizbonski pogodbi na Irskem; to vprašanje bo ponovno obravnaval decembra. Potrdil je tudi sestavo skupine za razmislek o prihodnosti Unije.

o
o o

Pred zasedanjem Evropskega sveta je imel predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering uvodno predstavitev, nato pa je sledila izmenjava mnenj.

o
o o

EKONOMSKO-FINANČNI POLOŽAJ

1. Evropski svet glede na finančno krizo potrjuje svojo odločenost, da bo ukrepal usklajeno in celostno, da bi finančni sistem znova nemoteno deloval, da bi zagotovili ustaljeno in učinkovito financiranje gospodarstva ter ponovno vzpostavili rast in omogočili ustvarjanje novih delovnih mest.

1. Evropski svet pozdravlja ukrepe, ki so jih Evropska centralna banka in zadevne nacionalne centralne banke sprejele na začetku finančne krize, ter njihovo dobro usklajevanje s centralnimi bankami partnerskih držav. Vsi pristojni organi bodo zagotovili likvidnost finančnega sistema, da bi se ohranilo zaupanje in stabilnost.

1. Evropski svet pozdravlja skupni akcijski načrt držav članic evroobmočja z dne 12. oktobra in podpira v njem izražena načela^[1]. Pozdravlja tudi ukrepe, ki so jih sprejele države članice (ne glede na to, ali so članice evroobmočja ali ne), v skladu z načeli tega načrta in pogodbo. Nacionalni ukrepi, ki jih je Komisija že odobrila, ostajajo veljavni. Evropski svet poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo nacionalni ukrepi v prihodnosti skladni s temi načeli, in upoštevajo, da njihove odločitve lahko vplivajo na druge države članice.

1. Evropski svet ponovno potrjuje svojo zavezanost, da bodo v vsakem primeru sprejeti ukrepi, potrebni za ohranitev stabilnosti finančnega sistema, podporo pomembnih finančnih institucij, preprečevanje stečajev in zavarovanje hranilnih vlog varčevalcev. S temi ukrepi naj bi v navezi s centralnimi bankami in nadzornimi organi zlasti zagotovili zadostno likvidnost finančnih institucij, olajšali njihovo financiranje in jim zagotovili zadostna kapitalska sredstva, da bi lahko še naprej normalno financirale gospodarstvo. Evropski svet meni, da bi morali ukrepi v podporo finančnim institucijam v težavah vključevati ukrepe, ki bi omogočali zaščito davkoplačevalcev, večjo odgovornost direktorjev in delničarjev ter zaščito zakonitih interesov drugih akterjev na trgu.

1. V sedanjih izrednih razmerah je treba evropske predpise še naprej izvajati tako, da se omogoči hitro in prožno ukrepanje.. Evropski svet v skladu s tem podpira Komisijo pri izvajanju predpisov za politiko konkurence, predvsem glede pomoči državam, ob hkratnem spoštovanju načel enotnega trga in sistema državne pomoči.

1. Da bi v kriznih razmerah lahko hitro in učinkovito ukrepali, bo vzpostavljen neformalni sistem hitrega obveščanja, izmenjave informacij in ocenjevanja (služba za odzivanje na finančno krizo). Ta mehanizem bo povezoval trenutno predsedstvo, predsednika Komisije, predsednika ECB (skupaj z drugimi evropskimi centralnimi bankami), predsednika evroskupine in vlade držav članic. Temeljil bo na obstoječih upravnih strukturah, države članice, ki se bodo soočale s krizo, ga bodo lahko kadar koli uporabile, poleg tega pa bo zagotavljal takojšnje in zaupno obveščanje institucij in vseh držav članic. Omogočil bo tudi učinkovito usklajevanje dejavnosti, ki se izvajajo oziroma jih je treba izvesti. Evropski svet poziva Svet, naj čim prej dokončno opredeli način vzpostavitve in delovanja službe za odzivanje na finančno krizo.

1. Za zagotovitev zaupanja v finančni in bančni sistem ter zaščito interesov komitentov in vlagateljev morajo finančne institucije tudi dosledno izvesti priporočila o preglednosti svojih obveznosti in tveganj.

1. Evropski svet poudarja, da je treba poostriti nadzor nad evropskim finančnim sektorjem, zlasti mednarodnimi družbami, in nujno vzpostaviti časovni načrt Sveta ECOFIN, da bi se izboljšalo usklajevanje nadzora na evropski ravni. Evropski svet v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da je Komisija ustanovila skupino na visoki ravni. Evropski svet v tej fazi poziva nacionalne nadzornike, naj se sestanejo vsaj enkrat mesečno, da bi si izmenjali informacije.

Evropski svet soglaša, da je treba pospešiti sedanja prizadevanja za poostritev pravil o stabilnosti, vključno z direktivama o kapitalski ustreznosti bank.

Evropski svet med drugim poziva k čim prejšnji preučitvi prihodnjega predloga Komisije za okrepitev okvira bonitetnih agencij in njihovega nadzora na evropski ravni. Poziva k hitremu sprejetju odločitev glede oblikovanja evropskih predpisov o varnosti bančnih depozitov, da bi lahko zaščitili varčevalce. Evropski svet izraža zadovoljstvo nad današnjim sklepom o računovodskih standardih in njihovi razlagi, ki se uporabljajo za finančne institucije.

Evropski svet poleg tega poziva k bolj splošni obravnavi učinkov, ki bi jih imela računovodenje po pošteni vrednosti in izračunavanje glede na tržno vrednost na finančne institucije in trg, vključno z njunim procikličnim učinkom; ta obravnava naj bi potekala v sodelovanju z mednarodnimi partnerji.

1. Da bi se iz te krize kaj naučili in ponovno pridobili zaupanje javnosti, Evropski svet jasno poziva k večji odgovornosti vseh akterjev finančnega sistema, zlasti pa bančnega sektorja. Poudarja, da se mora dejanska storilnost vodilnih delavcev izražati v njihovih osebnih dohodkih, skupaj z odpravninami, ki morajo biti povezane z njihovim dejanskim prispevkom k uspešnosti podjetja. Enako bi bilo treba zagotoviti, da pravica do možnosti ugodnega nakupa delnic ali sistem nagrajevanja, predvsem v finančnem sektorju, ne pomeni prevzemanja prevelikih tveganj ali pretiranega osredotočenja na kratkoročne cilje. Evropski svet poziva države članice, naj si prizadevajo za izvajanje teh načel, Svet pa poziva, naj mu še pred koncem leta poroča o sprejetih sklepih.
2. Na drugih področjih Evropski svet poudarja odločenost, da sprejme potrebne ukrepe za podporo rasti in ustvarjanju novih delovnih mest. Komisijo poziva, naj do konca leta pripravi ustrezne predloge, zlasti za ohranitev mednarodne konkurenčnosti evropske industrije. Evropski svet poudarja, da je nadaljevanje strukturnih reform bolj pomembno kot kdaj koli prej, saj z njimi prispevamo k ponovni rasti in izboljšanju delovnih mest v Evropi. Raven finančne podpore gospodarskim dejavnostim je zadostna. Evropski svet pozdravlja odločitev Evropske investicijske banke, da nameni 30 milijard evrov pomoči malim in srednje velikim evropskim podjetjem, ter njeno zavezo za krepitev zmožnosti posredovanja pri infrastrukturnih projektih. ECB poziva, naj prevzame večje tveganje pri financiranju MSP.

1. Proračunsko politiko je treba še naprej oblikovati v okviru revidiranega pakta stabilnosti in rasti, pri njegovem izvajanju pa bi bilo treba upoštevati sedanje izredne okoliščine, kot je določeno v paktu.

1. Evropska unija si mora s svojim mednarodnimi partnerji prizadevati za dejansko in celovito reformo mednarodnega finančnega sistema, ki temelji na načelih preglednosti, trdnosti bank, odgovornosti, poštenosti in upravljanju na svetovni ravni. To naj bi omogočilo hitro sprejemanje odločitev glede preglednosti, globalnih regulativnih standardov, čezmejnega nadzora in kriznega upravljanja, preprečevanje navzkrižja interesov in vzpostavitev sistema zgodnjega opozarjanja, s čimer bi povrnili zaupanje varčevalcev in vlagateljev v vseh državah. Unija bo v sodelovanju z najpomembnejšimi partnerji in zadevnimi mednarodnimi finančnimi institucijami nemudoma sprejela ustrezne ukrepe. Te pobude bodo temeljito pripravljene na ravni EU.

1. Evropski Svet izraža solidarnost z ukrepi Islandije, ki je tesno povezana z enotnim trgom EU prek Sporazuma EGP in ki potrebuje podporo mednarodne skupnosti; od nje pričakuje, da bo spoštovala mednarodne obveznosti.

1. Evropski svet se je seznanil s poročilom o nihanju cen nafte, ki ga je predsedstvo pripravilo skupaj s Komisijo. Svet poziva, naj čim prej nadaljuje delo v zvezi s tem vprašanjem, hkrati pa poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, potrebne za spodbujanje preglednosti komercialnih zalog nafte, in pri tem sodeluje zlasti z Evropsko investicijsko banko.

LIZBONSKA POGODBA

1. Evropski svet se je ob sklicevanju na junijske sklepe iz leta 2008 seznanil z analizo rezultatov referenduma o Lizbonski pogodbi, ki jo je predstavil irski predsednik vlade Brian Cowen. Irska vlada bo nadaljevala posvetovanja, da bi prispevala k iskanju možnosti za rešitev sedanje krize. Na tej osnovi je Evropski svet sklenil, da bo to vprašanje ponovno obravnaval na zasedanju decembra 2008 ter pripravil temelje za reševanje tega vprašanja in določil skupno usmeritev.

ENERGIJA IN PODNEBNE SPREMEMBE

1. Evropski svet potrjuje, da namerava spoštovati ambiciozne zaveze, ki jih je marca 2007 in marca 2008 sprejel v zvezi s podnebnimi spremembami in energijo. V zvezi s tem predsedstvo in Komisijo poziva, naj v prihodnjih tednih pospešeno delata, da bi na zasedanju Evropskega sveta decembra 2008 našla ustrezne rešitve problemov izvajanja tega svežnja v vseh sektorjih evropskega gospodarstva in vseh državah članicah, pri čemer bi upoštevali njihove specifične razmere, obenem pa bi dosledno zagotavili zadovoljivo stroškovno učinkovitost.

ENERGETSKA VARNOST

1. Zagotavljanje zanesljive energetske oskrbe je prednostna naloga Evropske unije, ki zahteva odgovornost in solidarnost vseh držav članic. Evropski svet se je zato ob upoštevanju poročila predsedstva^[2] odločil, da bo pospešil delo in sprejel naslednje smernice, Komisijo pa pozval, naj po potrebi pripravi ustrezne predloge ali pobude za:

(a) dokončno oblikovanje svežnja zakonodajnih ukrepov za notranji trg z električno energijo in plinom pred koncem sedanjega zakonodajnega obdobja;

(b) pospešeno izvajanje evropskega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost in strateškega načrta za energetsko tehnologijo;

(c) odločno nadaljnjo diverzifikacijo energetskih virov, ki je neposredno podprta z ukrepi iz svežnja ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo;

(d) spodbujanje boljšega delovanja trga, zlasti z boljšo preglednostjo glede pretoka in zalog ter izmenjavo informacij o dolgoročnih potrebah in virih;

(e) vzpostavitev mehanizmov za krizne razmere, ki bo omogočal odzivanje v primeru začasne prekinitve oskrbe;

(f) okrepitev in dopolnitev osnovne infrastrukture, predvsem vseevropskih omrežij za prenos energije in terminalov za utekočinjeni zemeljski plin. Posebna pozornost bo namenjena medsebojnemu povezovanju in povezavi najbolj oddaljenih držav v Evropi, vmesniku med evropskimi omrežji in infrastrukturo za oskrbo ter potrebi po diverzifikaciji virov in dobavnih poti. Evropski svet podpira pobudo Komisije, da pripravi akcijski načrt za pospešeno medsebojno povezovanje v baltski regiji. V ta namen bo še pred koncem leta pripravljen delovni načrt;

(g) razvoj odnosov Evropske unije z državami proizvajalkami in tranzitnimi državami na energetskem področju, da bi zagotovili zanesljivo oskrbo ter diverzifikacijo energetskih virov in dobavnih poti. Evropski svet v zvezi s tem pozdravlja pobude več držav članic o energetski varnosti, zlasti srečanje z državami Kaspijskega morja in tranzitnimi državami, ki ga bo pomladi 2009 organiziralo češko predsedstvo.

1. Evropski svet bo o tej temi ponovno razpravljal na zasedanju marca 2009, ko bo ocenil napredek, med drugim tudi glede na prihodnji strateški pregled energije, ki ga bo pripravila Komisija, ter sprejel potrebne odločitve.

EVROPSKI PAKT O PRISELJEVANJU IN AZILU

1. Evropski svet je sprejel evropski pakt o priseljevanju in azilu^[3], v katerem so se Evropska unija in države članice zavezale, da si bodo prizadevale za pravično, učinkovito in dosledno odzivanje na izzive in priložnosti, ki jih predstavljajo migracije. V prihodnosti bo pakt, ki temelji na solidarnosti med državami članicami in sodelovanju s tretjimi držami, jedro skupne politike Evropske unije in držav članic na področju priseljevanja in azila. Ta skupna politika mora temeljiti na dobrem upravljanju migracijskih tokov ter upoštevati interese držav gostiteljic, držav izvora in migrantov.
2. Temeljna načela pakta so uresničena v vrsti ukrepov, ki bi jih morali nemudoma izvajati tako na ravni EU kot na nacionalni ravni. Ta načela bodo upoštevana tudi v prihodnjem programu dela Evropske unije, ki ga bo Komisija predložila maja 2009, dokončno pa naj bi bil oblikovan v času švedskega predsedovanja. Izvajanje pakta bo obravnavano v okviru letne razprave, ki se bo začela na zasedanju Evropskega Sveta junija 2010.

NADALJNJI UKREPI PO ZASEDANJU EVROPSKEGA SVETA 1. SEPTEMBRA 2008

1. Evropski svet z zadovoljstvom ugotavlja, da so se ruske sile umaknile z območij, ki mejijo na Južno Osetijo in Abhazijo, s čimer je bil storjen nadaljnji bistveni korak pri izvajanju sporazumov z dne 12. avgusta in 8. septembra, ter da so se v Ženevi začele v sporazumih predvidene mednarodne razprave. Evropski svet poziva Komisijo in Svet, naj nadaljujeta pripravo celovite in poglobljene ocene odnosov med EU in Rusijo, ki naj bi bila obravnavana na naslednjem vrhu v Nici 14. novembra. Ta ocena bo upoštevana pri nadaljnjih pogajanjih o novem partnerskem sporazumu z Rusijo.

1. Evropska unije je odločena, da bo še naprej podpirala, zlasti v okviru sosedske politike, prizadevanja vzhodnih sosed za modernizacijo gospodarstva in demokratizacijo. V tej zvezi Evropski svet poudarja pomen vrha med EU in Ukrajino, ki je bil v Parizu, in v skladu s sklepi Sveta z dne 13. oktobra poziva h krepitvi odnosov Unije z Republiko Moldavijo in Gruzijo. Svet poziva, naj pripravi prvi pregled predlogov v zvezi z "vzhodnim partnerstvom" Evropske unije, ki ga namerava v novembru predstaviti Komisija.

SKUPINA ZA RAZMISLEK

1. Evropski svet je sprejel predlog predsednika in obeh podpredsednikov skupine za razmislek v zvezi s sestavo skupine; predlog je priložen tem sklepom. Skupina bo delo začela, takoj ko bo to mogoče, delo pa bodo potekalo v skladu z mandatom, ki ga je sprejel Evropski svet decembra 2007. Materialno in logistično podporo za delo skupine bo zagotovil generalni sekretariat Sveta.

________________________

PRILOGA 1

Sestava skupine za razmislek

Predsednik
Felipe González Márquez


Podpredsednika
Vaira Viķe-Freiberga
Jorma Ollila


Člani
Lykke Friis
Rem Koolhaas
Richard Lambert
Mario Monti
Rainer Münz
Kalypso Nicolaïdis
Nicole Notat
Wolfgang Schuster
Lech Walesa

________________________

PRILOGA 2

Sezam referenčnih dokumentov, predloženih Evropskemu svetu

• Evropski pakt o priseljevanju in azilu (dok. 13440/08, ki ga je odobril Svet PNZ 25. septembra in sprejel Evropski svet)

o
o o

• Izjava o usklajenem načrtu ukrepanja držav evroobmočja (dok. 14239/08)
• Smernice predsedstva o nadaljnjem delu v zvezi s svežnjem ukrepov za podnebne spremembe in energijo (dok. 14240/08 + REV 1 (cs) + REV 2 (en, de, da, sv, lt, mt, pl, sk, sl))
• Poročilo predsedstva o energetski varnosti (dok. 14090/08)
• Poročilo predsedstva o nihanju cen nafte (dok. 13266/2/08 REV 2)

^[1] Dok. 14239/08.
^[2] Dok. 14090/08.
^[3] Dok. 13440/08.