Navigation path

Left navigation

Additional tools

Sodišče je zavrnilo pritožbe, ki sta jih FIFA in UEFA vložili zoper sodbe Splošnega sodišča o televizijskem prenosu Svetovnega prvenstva in EURA

Court of Justice - CJE/13/92   18/07/2013

Other available languages: EN FR DE ES IT PT EL CS HU PL SK BG RO HR

Mediji in informacije

Sodišče Evropske unije

SPOROČILO ZA MEDIJE ŠT. 92/13

V Luxembourgu, 18. julija 2013

Sodbe v zadevah C‑201/11 P, C‑204/11 P in C‑205/11 P

UEFA in FIFA proti Komisiji

Sodišče je zavrnilo pritožbe, ki sta jih FIFA in UEFA vložili zoper sodbe Splošnega sodišča o televizijskem prenosu Svetovnega prvenstva in EURA

Čeprav je bilo v navedenih sodbah napačno uporabljeno pravo, to ni vplivalo na izid teh postopkov

Direktiva o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov1 državam članicam dovoljuje, da prepovejo izključni prenos dogodkov, glede katerih presodijo, da so velikega družbenega pomena, če bi takšen prenos večji delež javnosti prikrajšal za možnost spremljanja teh dogodkov prek prostodostopnih televizijskih programov.

Mednarodno združenje nogometnih zvez (FIFA) organizira končnico Svetovnega prvenstva v nogometu (Svetovno prvenstvo), Združenje evropskih nogometnih zvez (UEFA) pa končnico Evropskega nogometnega prvenstva (EURO). Pomemben vir njunih dohodkov je prodaja pravic za televizijske prenose teh tekmovanj.

Belgija in Združeno kraljestvo sta pripravila seznam dogodkov, ki jih štejeta za dogodke velikega družbenega pomena. Za Belgijo ta seznam vsebuje zlasti vse tekme končnice Svetovnega prvenstva, za Združeno kraljestvo pa vse tekme končnice Svetovnega prvenstva in EURA. Ta seznama sta bila posredovana Komisiji, ki je odločila, da sta v skladu s pravom Unije.

FIFA in UEFA sta navedeni odločbi izpodbijali pred Splošnim sodiščem in ugovarjali temu, da lahko vse te tekme pomenijo dogodke velikega družbenega pomena v teh dveh državah. Splošno sodišče je zavrnilo2 njune tožbe, združenji pa sta pred Sodiščem vložili pritožbe.

Sodišče je v sodbah z današnjega dne najprej opozorilo, da to, da države članice nekatere dogodke opredelijo za dogodke velikega družbenega pomena in prepovejo njihovo ekskluzivno predvajanje, omejuje svobodo opravljanja storitev, svobodo ustanavljanja, svobodno konkurenco in lastninsko pravico. Vendar so takšne omejitve upravičene s ciljem, da se zaščiti pravica do obveščenosti in širši javnosti zagotovi dostop do televizijskega spremljanja teh dogodkov.

Sodišče je pri tem poudarilo, da je opredelitev zadevnih dogodkov naloga le držav članic in da je vloga Komisije na tem področju omejena na preverjanje, ali so države članice pri izvajanju svoje diskrecijske pravice spoštovale pravo Unije. Tako mora Komisija, če je država članica dogodek veljavno opredelila za dogodek velikega pomena, izvesti omejen nadzor te opredelitve in je dolžna med drugim preizkusiti le njene učinke na pravice in svoboščine, ki jih priznava pravo Unije in ki presegajo učinke, ki so neločljivo povezani s tako opredelitvijo.

Dalje je Sodišče navedlo, da vse tekme končnice Svetovnega prvenstva in EURA niso enako pomembne za javnost, saj je posebna pozornost namenjena odločilnim tekmam boljših ekip – kot sta finale ali polfinale – in tistim tekmam, v katerih nastopa državna reprezentanca. Zato je treba te turnirje šteti za dogodke, ki se načeloma delijo na različne tekme ali faze, ki jih ni nujno mogoče vseh opredeliti za dogodek velikega pomena.

V zvezi s tem je Sodišče tudi ugotovilo, da so v nasprotju z obrazložitvijo iz sodb Splošnega sodišča države članice Komisiji dolžne sporočiti, zakaj menijo, da končnica Svetovnega prvenstva ali EURA kot celota pomeni en sam dogodek velikega družbenega pomena.

Vendar te napake niso vplivale na izid teh postopkov. Splošno sodišče je namreč na podlagi dokazov, ki sta jih v zvezi s konkretnim dojemanjem javnosti Združenega kraljestva in Belgije predložili FIFA in UEFA, ugotovilo, da so vse tekme končnice obeh turnirjev tej javnosti dejansko vzbudile zadostno zanimanje, da so lahko del dogodka velikega pomena. Iz spisa je po eni strani še zlasti razvidno, da so bili ti turnirji v celoti vedno zelo priljubljeni pri širši javnosti, in ne le pri gledalcih, ki običajno spremljajo nogometne tekme na televiziji. Po drugi strani pa se ta tekmovanja v teh državah članicah tradicionalno prenašajo po brezplačni televiziji.

Sodišče je nazadnje presodilo, da lahko Komisija – ker ima omejeno pristojnost za nadzor nad opredelitvijo dogodka za dogodek velikega družbenega pomena, ki jo določijo države članice, in ker so izdajatelji televizijskih programov temeljito seznanjeni z razlogi za takšno opredelitev – le na kratko obrazloži odločitev o seznamu dogodkov velikega pomena, ki ga oblikuje država članica. Še več, kadar učinki takšne opredelitve na prosti pretok storitev, svobodno konkurenco in lastninsko pravico ne presegajo učinkov, ki so neločljivo povezani z opredelitvijo dogodka za dogodek velikega pomena, ni treba posebej obrazložiti njene skladnosti s pravom Unije. Vendar pa v obravnavani zadevi ni bilo dokazano, da so učinki opredelitve celotne končnice Svetovnega prvenstva in EURA za dogodek velikega pomena na pravice in svoboščine, ki jih priznava pravo Unije, čezmerni.

V teh okoliščinah je Sodišče v celoti zavrnilo pritožbe, ki sta jih vložili FIFA in UEFA.

OBVESTILO: Sodišču je lahko v odločanje predložena pritožba zoper sodbo ali sklep Splošnega sodišča, omejena na pravna vprašanja. Pritožba načeloma nima odložilnega učinka. Če je dopustna in utemeljena, Sodišče razveljavi odločitev Splošnega sodišča. Če stanje postopka to dovoljuje, lahko Sodišče samo dokončno odloči o zadevi. Sicer vrne zadevo v razsojanje Splošnemu sodišču, to pa je vezano na odločitev, ki jo je sprejelo Sodišče v okviru pritožbe.

Neuradni dokument za medije, ki ne zavezuje Sodišča.

Celotno besedilo sodb (C-201/11 P, C-204/11 P in C-205/11 P) je objavljeno na spletnem mestu CURIA na dan razglasitve.

Kontaktna oseba: Ireneusz Kolowca (+352) 4303 2793

Posnetki z razglasitve sodbe so na spletnem mestu Europe by Satellite (+32) 2 2964106

1 :

Direktiva Sveta 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 224), kakor je bila spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 97/36/ES z dne 30. junija 1997 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 2, str. 321).

2 :

Sodbe Splošnega sodišča z dne 17. februarja 2011 v zadevah FIFA in UEFA proti Komisiji (T-385/07, T-55/08 in T-68/08), glej tudi sporočilo za medije št. 9/11.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website