Navigation path

Left navigation

Additional tools

Pravno mnenje odvetniške pisarne ali odločba nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, podjetja ne oprosti njegovega protikonkurenčnega ravnanja niti ga ne varuje pred naložitvijo globe

Court of Justice - CJE/13/73   18/06/2013

Other available languages: EN FR DE ES IT EL HU PL BG RO

Mediji in informacije

Sodišče Evropske unije

SPOROČILO ZA MEDIJE ŠT. 73/13

V Luxembourgu, 18. junija 2013

Sodba v zadevi C-681/11

Bundeswettbewerbsbehörde, Bundeskartellanwalt

proti Schenker & Co in drugim

Pravno mnenje odvetniške pisarne ali odločba nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, podjetja ne oprosti njegovega protikonkurenčnega ravnanja niti ga ne varuje pred naložitvijo globe

Nacionalni organi, pristojni za konkurenco, lahko globo ne naložijo le izjemoma, kadar je podjetje, ki je kršitelj, sodelovalo v nacionalnem programu prizanesljivosti

Družba Schenker in 30 drugih družb so bile članice avstrijske konference špediterjev zbirnih pošiljk (Spediteur-Sammelladungs-Konferenz (SSK)), ki je bila interesno združenje dela rednih članov centralnega združenja špediterjev (Zentralverband der Spediteure). Slednje je zastopalo kolektivne interese špediterjev in ponudnikov logističnih storitev s špeditersko koncesijo.

Leta 1994 je bila SSK ustanovljena kot družba civilnega prava, pod odložilnim pogojem odobritve s strani avstrijskega sodišča, pristojnega za omejevalne sporazume (Kartellgericht). Namen SSK je bil pošiljateljem in končnim potrošnikom omogočiti ugodnejše cene za cestne in železniške zbirne pošiljke. Z zagotavljanjem enakih pogojev konkurence je bil njen cilj spodbujati lojalno konkurenco med njenimi člani.

Z odločbo iz leta 1996 je Kartellgericht ugotovil, da je SSK kartel majhnega pomena v smislu avstrijskega prava. Tudi avstrijska odvetniška pisarna, specializirana za pravo omejevalnih sporazumov, ki je bila zaprošena za mnenje, je menila, da SSK predstavlja kartel majhnega pomena in zato ne predstavlja prepovedanega omejevalnega sporazuma.

Komisija je 11. oktobra 2007 sporočila, da so njeni uslužbenci opravili nenapovedane preiskave v poslovnih prostorih različnih ponudnikov mednarodnih špediterskih storitev in da ima razlog za domnevo, da so zadevna podjetja kršila določbe prava Unije, ki prepovedujejo poslovna ravnanja, ki omejujejo konkurenco.

Oberlandesgericht Wien (višje deželno sodišče na Dunaju) je menilo, da zadevnim podjetjem pri usklajevanju cen ni mogoče očitati krivdnega ravnanja, saj so se lahko sklicevala na sklep Kartellgericht, v katerem je bilo ugotovljeno, da njihov sporazum predstavlja kartel majhnega pomena. Po presoji tega sodišča ravnanje SSK ni vplivalo na trgovino med državami članicami in ni bilo nobene kršitve prava Unije. Neobstoj ugotovitve krivdnega ravnanja zadevnih podjetij je bil tudi posledica tega, da so podjetja predhodno pridobila pravni nasvet odvetniške pisarne o zakonitosti svojega ravnanja.

Za družbo Schenker, ki je vložila prošnjo za prizanesljivost in je sodelovala z upravo v postopku preiskave, je Bundeswettbewerbsbehörde (zvezni organ, pristojen za konkurenco) predlagal, naj se ugotovi kršitev prava Unije in avstrijskega prava o omejevalnih sporazumih, ne da se ji naloži globa. Ta predlog je bil zavrnjen, ker naj bi bila za ugotavljanje kršitev brez naložitve globe pristojna izključno Komisija.

Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče), ki mu je bil spor predložen, je odločilo, da Sodišču predloži dve vprašanji za prehodno odločanje. Sodišče najprej sprašuje, ali se lahko podjetje, ki je kršilo konkurenčno pravo Unije, izogne naložitvi globe, če je do kršitve prišlo, ker je bilo to podjetje v zmoti glede zakonitosti svojega ravnanja zaradi pravnega nasveta odvetnika ali odločitve nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco. Drugo vprašanje, ki je predloženo Sodišču, je, ali lahko nacionalni organi, kadar je podjetje sodelovalo v nacionalnem programu prizanesljivosti, ob tem, da ugotovitvijo kršitev prava konkurence, ne naložijo globe.

Sodišče je najprej opozorilo, da to, da podjetje pravno napačno opredeli svoje ravnanje, ne more povzročiti, da se mu ne naloži globa, razen v izjemnih primerih, kadar na primer splošno načelo prava Unije, kot je načelo varstva legitimnih pričakovanj, nasprotuje naložitvi take globe. Vendar pa se nihče ne more sklicevati na kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj, kadar ni jasnih zagotovil pristojnega organa. Zato legitimna pričakovanja podjetja, da s svojim ravnanjem ni kršilo konkurenčnega prava Unije ali da mu zaradi njega ne bo naložena globa, nikakor ne morejo temeljiti na pravnem nasvetu odvetnika.

Kar zadeva nacionalne organe, pristojne za konkurenco, ti, kadar niso pristojni za izdajo odločbe o ugotovitvi neobstoja kršitve prava Unije, pri podjetjih ne morejo vzbuditi legitimnih pričakovanj, da njihovo ravnanje ne krši pravil o konkurenci. Poleg tega je v tem primeru nacionalni organ preizkusil ravnanje podjetij le z vidika nacionalnega prava o konkurenci.

Zato je Sodišče odločilo, da je treba pravo Unije na področju konkurence razlagati tako, da se podjetje, ki je to pravo kršilo, ne more izogniti naložitvi globe, če je do kršitve prišlo, ker je bilo navedeno podjetje v zmoti glede zakonitosti svojega ravnanja zaradi pravnega nasveta odvetnika ali odločitve nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco.

V zvezi z drugim vprašanjem Sodišče opozarja, da pravo Unije ne določa izrecno pristojnosti nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, za ugotavljanje kršitev evropskih pravil o konkurenci brez naložitve globe, vendar pa je tudi ne izključuje.

Sodišče pojasnjuje, da se lahko taka nenaložitev globe na podlagi nacionalnega programa prizanesljivosti uporabi le, če se izvaja tako, da ne ogroža učinkovite in enotne uporabe konkurenčnega prava Unije.

Tako je Sodišče glede pristojnosti Komisije za znižanje glob na podlagi njenega lastnega programa prizanesljivosti spomnilo, da je znižanje globe v primeru sodelovanja podjetij, ki so bila udeležena pri kršitvah konkurenčnega prava Unije, upravičeno samo takrat, kadar tako sodelovanje olajša naloge Komisije. Ravnanje podjetja pa mora tudi izkazovati resničen duh sodelovanja.

Nazadnje, zato da ne bi ogrožala učinkovite in enotne uporabe prava Unije, je priznanje imunitete ali nenaložitev globe mogoče samo v resnično izjemnih okoliščinah, kot na primer kadar je bilo sodelovanje podjetja odločilno za učinkovito ugotovitev in ustavitev delovanja kartela.

Zato je Sodišče odločilo, da se lahko nacionalni organi, pristojni za konkurenco, izjemoma omejijo na ugotovitev te kršitve brez naložitve globe, če je zadevno podjetje sodelovalo v nacionalnem programu prizanesljivosti.

OBVESTILO: S predlogom za sprejetje predhodne odločbe lahko sodišča držav članic v zvezi s sporom, o katerem odločajo, Sodišču predložijo vprašanja o razlagi prava Unije ali veljavnosti aktov Unije. Sodišče ne odloči o nacionalnem sporu. Zadevo reši nacionalno sodišče v skladu z odločbo Sodišča. Ta odločba je enako zavezujoča za druga nacionalna sodišča, ki obravnavajo podoben problem.

Neuradni dokument za medije, ki ne zavezuje Sodišča.

Celotno besedilo sodbe je objavljeno na spletni strani CURIA na dan razglasitve.

Kontaktna oseba: Ireneusz Kolowca (+352) 4303 2793


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website