Navigation path

Left navigation

Additional tools

Microsoftov prevzem nadzora nad družbo Skype je združljiv s skupnim trgom

Court of Justice - CJE/13/156   11/12/2013

Other available languages: EN FR DE DA ES IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV PL SK BG RO HR

Mediji in informacije

Splošno sodišče Evropske unije

SPOROČILO ZA MEDIJE ŠT. 156/13

V Luxembourgu, 11. decembra 2013

Sodba v zadevi T‑79/12

Cisco Systems Inc. in Messagenet SpA proti Komisiji

Microsoftov prevzem nadzora nad družbo Skype je združljiv s skupnim trgom

Ta združitev ne omejuje konkurence niti na trgu videokomunikacije za širšo javnost niti na trgu poslovne komunikacije

Družba Skype ponuja storitve in programsko opremo za spletno komunikacijo, s katerimi se omogočajo neposredno sporočanje ter glasovna in videokomunikacija.

Microsoft je ameriška družba, ki opravlja zlasti dejavnosti v zvezi z načrtovanjem, razvojem in prodajo računalniške programske opreme ter opravljanje povezanih storitev, ki zajemajo programsko opremo in storitve za spletno komunikacijo, ponujene širši javnosti in poslovnim uporabnikom.

Družba Microsoft je 2. septembra 2011 pri Komisiji priglasila koncentracijo, s katero je nameravala pridobiti nadzor nad družbo Skype. Družbi Cisco in Messagenet, ki ponujata storitve in programsko opremo za spletno komunikacijo podjetjem oziroma širši javnosti, sta Komisiji predložili stališča, s katerimi sta želeli dokazati protikonkurenčne učinke, ki naj bi jih povzročila nameravana združitev. Komisija je kljub temu oktobra 2011 to koncentracijo1 razglasila za združljivo s skupnim trgom.

Družbi Cisco in Messagenet sta nato pri Splošnem sodišču zoper Odločbo Komisije vložili tožbo za razglasitev ničnosti.

Splošno sodišče je v sodbi, izrečeni na današnji dan, ugotovilo, najprej, da je se je Komisija v odločbi omejila na ločevanje med spletno komunikacijo za širšo javnost („komunikacija širše javnosti“) in komunikacijo za podjetja („poslovna komunikacija“), pri čemer se ni opredelila, ali bi bilo treba v skupini komunikacije širše javnosti ugotoviti obstoj bolj omejenih referenčnih trgov. Ugotovila je namreč, da naj koncentracija ne bi povzročala težav v zvezi s konkurenco niti na najožjih trgih.

Splošno sodišče v teh okoliščinah ugotavlja, da tudi če bi imela Družba Microsoft s prevzemom nadzora nad družbo Skype od 80- do 90-odstotni delež v segmentu komunikacije širše javnosti, namreč glede videokomunikacije prek PC, ki deluje z operacijskim sistemom Windows, torej operacijskim sistemom, ki ga je razvila družba Microsoft, iz visokih tržnih deležev in koncentracije na tem segmentu trga ni razvidna tržna moč, ki bi družbi Microsoft omogočala, da bi bistveno ovirala učinkovito konkurenco na skupnem trgu.

Sektor komunikacije širše javnosti je namreč nov, hitro rastoč sektor, za katerega so značilni kratki inovacijski cikli in v katerem se lahko visoki tržni deleži izkažejo za kratkotrajne. Družba Microsoft, ki ima na trgih programske opreme za PC navadno zelo visok tržni delež, je poleg tega na novih računalniških platformah, kot so tablični računalniki in pametni telefoni, katerih pomembnost na trgu komunikacij širše javnosti nenehno narašča, manj prisotna. Vsak poskus, da bi se za uporabnike PC zvišale cene komunikacij, pa bi te lahko spodbudil k uporabi alternativnih platform. Ker so poleg tega storitve na tem trgu običajno brezplačne, bi se s politiko trženja, s katero bi se želelo uporabnikom zaračunavati, tvegalo, da bi jih odvrnili v prid drugim ponudnikom, ki bi svoje storitve še naprej ponujali brezplačno.

Splošno sodišče tudi ugotavlja, da imajo konkurenčni ponudniki družbe Microsoft na platformah, ki niso PC, ki deluje z operacijskim sistemom Windows, dovolj pomemben tržni delež, da tvorijo komunikacijske mreže, katerih stopnja uporabe in privlačnost za uporabnike sta vsaj primerljivi z mrežami družb Skype in Microsoft, obravnavanih skupaj.

Splošno sodišče je v teh okoliščinah in ob upoštevanju, da družbama Cisco in Messagenet ni uspelo dokazati, da bi lahko koncentracija na trgu komunikacij širše javnosti konkurenci povzročila škodo, v zvezi s tem trgom razsodilo, da je obravnavana združitev v skladu s pravili Unije o konkurenci.

Splošno sodišče je nato zavrnilo argument družb Cisco in Messagenet, da bi lahko družba Microsoft zaradi te koncentracije za svoj proizvod na trgu poslovnih komunikacij, program Lync, zadržala prednostno povezljivost s programom Skype in njegovo veliko bazo uporabnikov, in to v škodo njegovih konkurentov.

Splošno sodišče v zvezi s tem poudarja, prvič, da se lahko koncentracija razglasi za nezdružljivo s skupnim trgom le, če konkurenci škodi neposredno in takoj. Vzpostavitev povezljivosti med programoma Lync in Skype ter uspeh pri trženju novega proizvoda, ki bi s tem nastal – in bi družbi Microsoft teoretično omogočil omejitev konkurence – pa sta še vedno odvisna od niza dejavnikov, za katere ni gotovo, da bi lahko vsi nastali v dovolj bližnji prihodnosti.

Drugič, Splošno sodišče ugotavlja, da natančne prednosti takega proizvoda in dejansko povpraševanje po njem ostajajo nejasni. Splošno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da želijo podjetja, ki se morda zanimajo za združeno komunikacijsko orodje, komunicirati predvsem z uporabniki njihovih proizvodov in storitev, in ne z uporabniki programa Skype, ki niso nujno njihove trenutne ali potencialne stranke. Poleg tega program Skype podjetjem ne omogoča aktivnega pridobivanja njegovih uporabnikov, ki imajo navadno izmišljeno ime in s katerimi je mogoče vzpostaviti stik le z njihovo vnaprejšnjo odobritvijo. Stranke pa bodo lahko prek programa Skype – ki ostaja brezplačen proizvod, ki ga lahko prenesejo posamezniki in poslovni uporabniki – še naprej prosto vzpostavljale stik s podjetji, ki jim prodajo proizvode in storitve, ne da bi bili ti zavezani k pridobitvi proizvoda, ki bi nastal z združitvijo programov Lync in Skype.

Tretjič, Splošno sodišče je poudarilo, da je program Lync v konkurenci drugih velikih udeležencev na trgu komunikacij za podjetja, kot je družba Cisco, ki ima sama pomembnejši tržni delež kot družba Microsoft. Ta okoliščina pa znatno zmanjša možnost družbe Microsoft, da bi ovirala konkurenco na tem trgu.

V teh okoliščinah je Splošno sodišče tožbo družb Cisco in Messagenet zavrnilo v celoti.

OBVESTILO: Zoper odločbo Splošnega sodišča je mogoče v dveh mesecih od njene vročitve pri Sodišču vložiti pritožbo, omejeno na pravna vprašanja.

OBVESTILO: Namen ničnostne tožbe je razveljavitev ali razglasitev ničnosti aktov institucij Unije, ki so v nasprotju s pravom Unije. Države članice, evropske institucije in posamezniki lahko pod nekaterimi pogoji pri Sodišču ali Splošnem sodišču vložijo ničnostno tožbo. Če je tožba utemeljena, je akt razveljavljen ali razglašen za ničen. Zadevna institucija mora zapolniti morebitno pravno praznino, ki je nastala z razveljavitvijo ali razglasitvijo ničnosti akta.

Neuradni dokument za medije, ki Splošnega Sodišča ne zavezuje.

Celotno besedilo sodbe je objavljeno na spletni strani CURIA na dan razglasitve.

Kontaktna oseba: Ireneusz Kolowca (+352) 4303 2793

Posnetki z razglasitve sodbe so dostopni na „Europe by Satellite“ (+32) 2 2964106

1 :

Odločba Komisije C(2011) 7279 o razglasitvi koncentracije podjetij, pri kateri namerava družba Microsoft prevzeti nadzor nad družbo Skype, za združljivo s skupnim trgom in Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) (zadeva COMP/M.6281 – Microsoft/Skype).


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website