Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Autres langues disponibles: FR EN DE ES IT EL PL

Mediji in informacije

Sodišče Evropske unije

SPOROČILO ZA MEDIJE ŠT. 162/12

V Luxembourgu, 11. decembra 2012

Sodba v zadevi C-610/10

Komisija proti Španiji

Španiji se zaradi neizpolnitve sodbe Sodišča naloži plačilo pavšalnega zneska 20 milijonov EUR in dnevne denarne kazni 50.000 EUR od tega dne do izvršitve navedene sodbe

Z neizvršeno sodbo je bilo ugotovljeno, da Španija ni izpolnila obveznosti zagotovitve vračila nezakonitih pomoči, izplačanih podjetju Indosa

Špansko skupino Magefesa, proizvajalko kuhinjskih pripomočkov iz nerjavnega jekla in malih električnih aparatov, sestavljajo štiri industrijska podjetja, in sicer Indosa (Baskija), MIGSA (Andaluzija), Cunosa in GURSA (Kantabrija). Skupini so zaradi ekonomskih težav, v katerih se je znašla, španska centralna vlada in vlade več avtonomnih skupnosti dodelile vrsto pomoči v obliki posojilnih jamstev, posojil po netržnih pogojih, nepovratnih pomoči in subvencioniranja obresti.

Komisija je te pomoči z odločbo1 z dne 20. decembra 1989 razglasila za nezakonite in nezdružljive s skupnim trgom ter španske organe pozvala, naj zagotovijo njihovo vračilo. Ker je Komisija menila, da Španija ni pravočasno sprejela ukrepov, potrebnih za uskladitev s to odločbo, je pri Sodišču vložila tožbo. Sodišče je s sodbo2 z dne 2. julija 2002 ugotovilo, da Španija ni izpolnila obveznosti sprejetja ukrepov, potrebnih za uskladitev z odločbo Komisije.

Komisija je leta 2006 ugotovila, da se je sodba izvršila glede podjetij GURSA, MIGSA in Cunosa. Toda Komisija meni, da glede podjetja Indosa ni bilo tako. Pomoči, ki jih je to podjetje prejelo, namreč niso bile vrnjene, medtem ko so se dejavnosti tega podjetja nadaljevale – kljub začetku postopka stečaja tega podjetja leta 1994 – najprej prek samega podjetja Indosa, nato pa prek družbe Compañía de Menaje Doméstico (CMD). To hčerinsko družbo v stoodstotni lasti podjetja Indosa je stečajni upravitelj podjetja Indosa ustanovil za trženje proizvodnje podjetja, nanjo pa so bila prenesena vsa sredstva in zaposleni podjetja Indosa. Po začetku postopka stečaja družbe CMD leta 2008 je del njenih nekdanjih zaposlenih ustanovil podjetje Euskomenaje, ki je nadaljevalo subvencionirano dejavnost v prostorih družbe CMD in ki mu je bilo dovoljeno brezplačno uporabljati sredstva družbe CMD do konca postopka stečaja te družbe. Komisija je leta 2010 v teh okoliščinah Sodišču predlagala, naj ugotovi, da Španija ni izpolnila obveznosti, ker ni izvršila prve sodbe Sodišča, izdane leta 2002.

Sodišče je z drugo sodbo, izdano tega dne, razsodilo, da Španija ni izpolnila obveznosti izvršitve prve sodbe, v skladu s katero bi morala sprejeti ukrepe, potrebne za uskladitev z odločbo Komisije iz leta 1989, s katero ji je bila naložena zagotovitev vračila nezakonitih pomoči, dodeljenih podjetju Indosa.

Sodišče je najprej opozorilo na svojo sodno prakso, v skladu s katero to, da je podjetje v težavah ali stečaju, ne vpliva na obveznost vračila nezakonito izplačanih pomoči. Odpravo izkrivljanja konkurence, ki je nastalo z navedenimi pomočmi, je v stečajnem postopku načeloma mogoče doseči z vpisom terjatve v zvezi z vračilom zadevnih pomoči na seznam terjatev.

Toda glede družbe CMD, ki bi morala vrniti pomoči, taka terjatev v stečajnem postopku ni bila vpisana v seznam terjatev pred iztekom roka, ki ga je določila Komisija (22. maja 2010). Baskovska avtonomna skupnost je namreč šele po tem roku, med decembrom 2010 in decembrom 2011, vložila vrsto zahtev – v katerih se je navedeni znesek postopno popravljal z zviševanjem – za vpis terjatve v njeno korist v pasivo družbe CMD3.

Sodišče nato poudarja, da v obravnavanem primeru zgolj tak vpis ne zadostuje za izpolnitev obveznosti izvršitve sodbe iz leta 2002. Vpis namreč zadostuje za izpolnitev te obveznosti, samo če bi takrat, ko državni organi ne morejo zagotoviti vračila celotnega zneska pomoči, stečajni postopek povzročil dokončno prenehanje podjetja, ki je prejelo pomoči. Namen vračila pomoči, ki so bile razglašene za nezdružljive s skupnim trgom, je odpraviti izkrivljanje konkurence, ki ga je povzročila konkurenčna prednost, ki jo je imel prejemnik teh pomoči na trgu v primerjavi s konkurenti, da bi se tako vzpostavil položaj, kakršen je bil pred izplačilom teh pomoči. Nadaljevanje dejavnosti podjetja v stečaju prek drugih podjetij, če ni zagotovljeno vračilo zadevnih pomoči v celoti, lahko ohranja izkrivljanje konkurence, ki so ga povzročile pomoči. Tako je med drugim, če ta družba pridobi sredstva družbe v stečaju, ne da bi jih plačala po ceni, skladni s tržnimi pogoji, ali če se je z ustanovitvijo take družbe obšla obveznost vračila pomoči. Glede tega je Sodišče ugotovilo, da je iz več elementov razvidno, da ima družba Euskomenaje dejansko korist od konkurenčne prednosti, povezane s pomočmi. Na podlagi ukrepov v okviru postopka stečaja družbe CMD je mogoče sklepati, da so bili ti ukrepi namenjeni zagotavljanju nadaljnjega obstoja subvencionirane dejavnosti, in to čeprav ni bilo zagotovljeno vračilo zadevnih nezakonitih pomoči.

Sodišče je zato ugotovilo, da je neizpolnitev obveznosti, ki se očita Španiji, trajala do presoje dejanskega stanja, ki ga je v obravnavani zadevi opravilo Sodišče. V teh okoliščinah je Sodišče menilo, da je naložitev plačila denarne kazni Španiji ustrezen finančni način, da se ta spodbudi k sprejetju potrebnih ukrepov za odpravo neizpolnitve obveznosti. Zato je Sodišče Španiji naložilo plačilo denarne kazni 50.000 EUR za vsak dan zamude pri izvedbi ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe iz leta 2002, od tega dne do izvršitve navedene sodbe.

Poleg tega je Sodišče Španiji naložilo plačilo pavšalnega zneska 20 milijonov EUR. Menilo je, da v tej zadevi celota elementov kaže na to, da je za učinkovito preprečitev poznejših podobnih kršitev prava Unije treba sprejeti odvračalen ukrep. Znesek je bil določen tako, da je prilagojen okoliščinam ter sorazmeren z ugotovljeno neizpolnitvijo obveznosti in plačilno sposobnostjo Španije. Glede tega je Sodišče poudarilo trajanje in resnost neizpolnitve obveznosti. Po eni strani neizpolnitev obveznosti traja več kot deset let od razglasitve prve sodbe Sodišča in več kot 22 let glede na dan sprejetja odločbe Komisije. Čeprav je Španija nedavno sprejela vrsto ukrepov, iz katerih je razvidna resna želja po odpravi zadevne neizpolnitve obveznosti, ni sporno, da so bili ti ukrepi sprejeti malo pred vložitvijo tožbe pri Sodišču, večinoma pa po tem dnevu. Španija torej dolga leta ni izkazovala zahtevane skrbnosti. Po drugi strani ne bi smelo prihajati do večjih težav pri izvršitvi sodbe iz leta 2002, saj je bilo prejemnikov zadevnih nezakonitih pomoči malo, bili so poimensko navedeni, zneski, katerih vračilo je treba zagotoviti, pa so bili natančno določeni.

Denarni kazni, naloženi s to sodbo, je treba plačati Komisiji na račun „lastna sredstva Evropske unije“.

OBVESTILO: Tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti lahko zoper državo članico, ki ni izpolnila obveznosti iz prava Unije, vloži Komisija ali druga država članica. Če Sodišče ugotovi, da obveznosti niso bile izpolnjene, mora ta država članica v kar najkrajšem času sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe.

Če Komisija meni, da država članica ni sprejela ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe, lahko vloži novo tožbo, s katero zahteva naložitev denarnih sankcij. Če pa Komisija ni bila obveščena o ukrepih za prenos direktive, lahko Sodišče na predlog Komisije sankcije naloži že v prvi sodbi.

Neuradni dokument za medije, ki ne zavezuje Sodišča.

Celotno besedilo sodbe je objavljeno na spletni strani CURIA na dan razglasitve.

Kontaktna oseba: Ireneusz Kolowca (+352) 4303 2793

Posnetki z razglasitve sodbe so na voljo na „Europe by Satellite“ (+32) 2 2964106.

1 :

Odločba Komisije 91/1/EGS z dne 20. decembra 1989 v zvezi s pomočmi, ki so jih španska centralna vlada in vlade več avtonomnih skupnosti dodelile skupini MAGEFESA, proizvajalki kuhinjskih pripomočkov iz nerjavnega jekla in malih električnih aparatov (UL 1991, L 5, str. 18).

2 :

Sodba Sodišča z dne 2. julija 2002 v zadevi Komisija proti Španiji (C-499/99).

3 :

Ta terjatev je bila na seznam terjatev končno vpisana na podlagi sklepa Juzgado de lo Mercantil n° 2 de Bilbao z dne 4. aprila 2012.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site