Promet

Glavni izzivi

Evropska družba postaja čedalje bolj mobilna, zato mora Evropska unija s svojo politiko pomagati reševati glavne izzive na področju prometa:

• zastoji v prometu (cestnem in letalskem). Zastoji v prometu Evropo vsako leto stanejo približno 1 % BDP. Delež tovornega prometa se sicer povečuje: do leta 2030 se bo povečal za okoli 40 % glede na leto 2005, do leta 2050 pa za 80 %. Tudi število prepeljanih potnikov bo leta 2030 višje za 34 %, leta 2050 pa za 51 % v primerjavi z letom 2005;
• odvisnost od nafte – prevozna sredstva so postala energetsko učinkovitejša, vendar 96 % energetskih potreb še vedno pokrivajo z nafto. Nafte bo v prihodnjih desetletjih vedno manj, oskrba z njo pa bo čedalje bolj negotova. Cena nafte naj bi se do leta 2050 več kot podvojila (v primerjavi z letom 2005, ko je sodček nafte stal 59 dolarjev);
• emisije toplogrednih plinov – če želimo omejiti dvig temperature zaradi globalnega segrevanja ozračja na 2 stopinji Celzija, mora Evropska unija do leta 2050 emisije v prometu zmanjšati za 60 % v primerjavi z ravnijo iz leta 1990. Za dosego tega cilja mora EU do leta 2050 zmanjšati skupne emisije za 80–95 % v primerjavi z letom 1990;
• neenakomerno razvita infrastruktura v EU. Države z vzhoda EU nimajo namenskih železniških prog za visoke hitrosti, stanje običajnega železniškega omrežja pa je pogosto slabo;
• naraščajoča konkurenca – prometni sektor EU se na hitro razvijajočih se prometnih trgih v drugih delih sveta spopada s čedalje večjo konkurenco.

Najpomembnejše statistične podatke o prometu boste našli v publikaciji Promet 2050: 50 dejstev in podatkov

Učinkoviti, bolje povezani in trajnostni prometni sistemi

Konkurenčnost in pametna pravna ureditev

Evropska unija si z odpiranjem nacionalnih trgov konkurenci prizadeva izboljšati učinkovitost evropskih prometnih sistemov, zlasti cestnega in letalskega ter do določene mere tudi železniškega.

Tako lahko cestni prevozniki zdaj opravljajo svojo dejavnost v vseh državah in se jim z mednarodnih voženj ni več treba vračati s praznim tovornjakom.

Leta 2003 je EU s prvim svežnjem ukrepov za liberalizacijo trgov konkurenci odprla približno 70–80 % železniškega prevoza blaga na dolge razdalje. Evropska komisija zdaj predlaga tudi liberalizacijo železniškega potniškega prevoza. Zavzema se še za odpravo vseh administrativnih in regulativnih ovir v železniškem prometu in drugih načinih prevoza.

Liberalizacija letalskega prometa je okrepila konkurenco in znižala cene ter izboljšala povezave med državami članicami EU. Z vzpostavitvijo enotnega evropskega neba se bo ta trend še nadaljeval. Okrepile so se tudi čezatlantske zračne povezave, saj sporazum med EU in ZDA o „odprtem nebu“ evropskim letalskim družbam omogoča, da letijo v ZDA z vseh letališč v EU.

Pravice potnikov

Potniki v EU lahko uveljavijo svoje pravice, če gre pri njihovem potovanju kaj narobe.

Varnost

Evropska unija:

• sodeluje z regionalnimi in nacionalnimi organi na področju varnosti v cestnem prometu, da bi v naslednjih desetih letih število smrtnih žrtev prometnih nesreč prepolovili;
• je nevarnim letalskim prevoznikom prepovedala leteti v Evropi;
• je poostrila predpise o pomorski varnosti (temeljitejši inšpekcijski pregledi ladij, strožje kazni za onesnaženje, povzročeno zaradi hude malomarnosti, in pospešeno opuščanje tankerjev z enojnim trupom);
• določa varnostne standarde in financira samo tiste infrastrukturne projekte, ki te standarde izpolnjujejo;
• spodbuja uveljavljanje varnostnih standardov drugod po svetu in se zavzema za sodelovanje in sklepanje sporazumov, denimo v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva in Mednarodne pomorske organizacije .

Okolju prijaznejši promet

Prometni sektor (zlasti cestni promet) proizvede 28 % emisij ogljikovega dioksida v EU. Evropska komisija pripravlja novo zakonodajo, s katero želi zmanjšati emisije CO2 iz osebnih vozil, izboljšati učinkovitost goriv in spodbuditi uporabo alternativnih goriv.

Komisija podpira tudi raziskave in učinkovito uporabo novih, okolju prijaznih tehnologij na področju prometa. V strateškem načrtu za tehnologijo prometa bo zagotovila obsežno prerazvrstitev in preusmeritev raziskav in razvojnih prizadevanj na področju prometa v Evropi.

Komisija bo v okviru splošnega strateškega načrta za tehnologijo prometa leta 2012 objavila strategijo za zelene prometne sisteme, v kateri bo podrobneje opredelila posebne ukrepe za uvajanje čistih vozil ter pripravo evropskih standardov v zvezi z infrastrukturo za polnjenje/oskrbo z gorivom za čista vozila.

Infrastruktura

Samo z liberalizacijo ni mogoče rešiti globoko zakoreninjenih težav, kot so emisije, slabe prometne povezave z oddaljenimi regijami in slabo povezana nacionalna prometna omrežja.

Evropska unija želi spremeniti politiko glede vseevropskega prometnega omrežja in se zavzema za vzpostavitev multimodalnega „osrednjega omrežja“, ki bi povezal največja mesta ter približal vzhodni in zahodni del EU. Izgradnja ustrezne prometne infrastrukture bo imela pri tem velik pomen, zlasti pri krepitvi socialne kohezije in zmanjšanju učinkov podnebnih sprememb.

Zelo pomembno bo tudi javno financiranje prometa, vendar je treba oblikovati nov pristop, ki bo uvedel pravične finančne pogoje glede uporabnine za prometno infrastrukturo. Uporabnine za prometno infrastrukturo je treba preoblikovati po načelih „onesnaževalec plača“ in „uporabnik plača“.

Na vrh

Institucije in organi EU

• Evropska komisija
  • Mobilnost in promet
  • Pomorske zadeve in ribištvo
• Evropski parlament
  • Odbor za promet in turizem
• Svet Evropske unije
  • Odbor za promet, telekomunikacije in energijo
• Evropski ekonomsko-socialni odbor
  • Promet, energija, infrastruktura in informacijska družba
• Odbor regij
  • Komisija za politiko teritorialne kohezije (COTER)
• Evropska investicijska banka
  • Trans-European Networks (TENs)
• Agencije EU
  • Evropska agencija za pomorsko varnost
  • Evropska agencija za varnost v letalstvu
  • Evropska železniška agencija
  • Izvajalska agencija za konkurenčnost in inovacije
  • Nadzorni organ za evropski GNSS
  • Izvajalska agencija za vseevropsko prometno omrežje (TEN-T EA)

Možnosti financiranja

• Nepovratna sredstva
• Javni razpisi (javna naročila)

Publikacije, bilteni in statistični podatki

• Publikacije
• Bilteni
• Statistični podatki

Zakonodaja

• Povzetki zakonodaje EU o prometu
• Veljavna zakonodaja o prometu
• Pogodba o delovanju Evropske unije (členi 90–100)