You are here:

Prometna politika EU

Prometni sektor je med najpomembnejšimi gospodarskimi panogami EU, saj skupno ustvari 548 milijard evrov bruto dodane vrednosti v gospodarstvu EU (4,8 %) in predstavlja več kot 11 milijonov delovnih mest v Evropi.

Evropska komisija spodbuja uveljavitev učinkovitega, varnega in trajnostnega evropskega prometnega sektorja, ki bo ustvaril pogoje za konkurenčno industrijo in nova delovna mesta.

Najpomembnejši izzivi prometnega sektorja EU

Evropska družba je čedalje mobilnejša, zato si Evropska unija prizadeva reševati glavne izzive na področju prometa:

  • Preobremenjenost cestnega in zračnega prometa nas stane približno 1 % letnega evropskega BDP, vendar se bo obseg tovornega in potniškega prometa še povečal.
  • Odvisnost od nafte – prevozna sredstva so postala energijsko učinkovitejša, vendar 96 % svojih potreb po energiji še vedno pokrivajo z nafto. Nafte bo v prihodnje vedno manj, oskrba z njo pa bo čedalje bolj negotova. Cena nafte naj bi se v primerjavi z letom 2005 do leta 2050 več kot podvojila.
  • Izpusti toplogrednih plinov – če želimo zaradi globalnega segrevanja ozračja omejiti dvig temperature samo na 2 stopinji Celzija, mora Evropska unija do leta 2050 emisije v prometu zmanjšati za 60 % (v primerjavi z ravnjo iz leta 1990).
  • Razvitost infrastrukture je po državah EU različna.
  • Konkurenca – prometni sektor EU se spopada s čedalje večjo konkurenco na hitro razvijajočih se prometnih trgih v drugih regijah.

Statistični podatki o prometu: Pregled stanja na področju prometa, Infografični prikaz, Statistični podatki o prometu v EU: žepnica.

Dosežki EU na področju prometa

Evropska unija je v zadnjih 20 letih s svojimi ukrepi na področju prometa dosegla znaten napredek Seznam prevodov predhodne povezave   English (en) :

  • varnejši zračni, pomorski in cestni promet,
  • ustrezen delovni čas za zaposlene v prometu,
  • več prevoznih možnosti za potnike in podjetja,
  • manj onesnaženja,
  • tehnološki napredek za čistejši promet.

Večja konkurenca

Cestni promet – Prevoz s tovornjaki se zdaj lahko opravlja tudi v drugih državah, ne samo v državi registracije vozila, kar pomeni tudi manj povratnih voženj brez tovora. S tem se krepi konkurenca, izboljšujejo se prevozne in potniške storitve in zmanjšujejo stroški. Zaradi učinkovitejšega prevoza se zmanjšuje onesnaževanje, enotni tehnični standardi pa izboljšujejo varnost.

Letalski promet – Potovanje z letalom je enostavnejše in cenejše, več je novih letalskih prevoznikov, letalskih prog in povezav med številnimi letališči v Evropi. Z vzpostavitvijo enotnega evropskega neba Seznam prevodov predhodne povezave   English (en) se bo ta trend še nadaljeval. Sporazumi o odprtem nebu letalskim prevoznikom v EU omogočajo, da s katerega koli letališča v EU letijo v katero koli mesto v drugi državi. EU ima takšen sporazum z ZDA, Kanado, Izraelom, balkanskimi državami, Marokom, Jordanijo, Gruzijo in Moldavijo – v pripravi je tudi sklenitev sporazuma z drugimi državami. Ureditev letalskega prometa z EU po državah.

Železniški promet – Prevozniki z licenco lahko svoje storitve ponudijo povsod v EU. Železniško omrežje za visoke hitrosti se je v zadnjih letih zelo razširilo, kar potnikom prihrani čas in denar. Pripravljajo se nove izboljšave omrežja.

Pomorski promet – 75 % evropske trgovine z drugimi državami in 40 % tovornega prometa v Evropi poteka po morju, evropske plovne poti pa vsako leto uporablja 400 milijonov potnikov. Z odprtjem pomorskega trga lahko ladijske družbe prosto poslujejo ali se preselijo v druge države. Svet EU in Evropski parlament sta se leta 2014 dogovorila, da bosta spodbujala vzpostavitev osrednjega omrežja črpalnih postaj utekočinjenega zemeljskega plina v najpomembnejših pomorskih pristaniščih (do leta 2025), razvoj vseevropskega omrežja Seznam prevodov predhodne povezave   dansk (da) Deutsch (de) ελληνικά (el) English (en) español (es) français (fr) italiano (it) Nederlands (nl) português (pt) svenska (sv) in oskrbo pristanišč z električno energijo. 

Pravice potnikov

Interese potnikov v EU varuje najpopolnejši sistem pravic potnikov, ki zajema vse vrste prevoza: letalski, železniški, ladijski in avtobusni.

Aplikacija o pravicah potnikov v EU

Varnost v prometu

  • Med letoma 1992 in 2010 se je število smrtnih žrtev na evropskih cestah prepolovilo (s 70 000 na 31 000). Med letoma 2010 in 2013 se je število smrti zmanjšalo še za nadaljnjih 17 odstotkov. EU je tako na dobri poti, da doseže svoj strateški cilj, namreč še nadaljnje 50-odstotno zmanjšanje števila smrtnih žrtev do leta 2020.
  • Za nekatere letalske družbe velja prepoved letenja v Evropi.
  • Strožji predpisi o pomorski varnosti vsebujejo temeljitejše inšpekcijske preglede ladij, kazni za onesnaženje zaradi hude malomarnosti in pospešeno opuščanje tankerjev z enojnim trupom.
  • EU določa varnostne standarde in financira samo tiste infrastrukturne projekte, ki te standarde izpolnjujejo.
  • Pri uveljavljanju svetovnih varnostnih standardov sodelujemo z Mednarodno organizacijo civilnega letalstva Seznam prevodov predhodne povezave   English (en) in Mednarodno pomorsko organizacijo Seznam prevodov predhodne povezave   English (en) .

Pametni in trajnostni promet

EU podpira raziskave in inovacije ter učinkovito uporabo novih in okolju prijaznih tehnologij na področju prometa.

Z novimi predpisi želi spodbuditi razvoj čistih tehnologij (električni avtomobili, vozila na vodik, vozila in plovila na plin) in omrežja z zadostnim številom črpalnih postaj in postaj za polnjenje.

Infrastruktura in financiranje

Evropska unija je januarja 2014 sprejela novo strategijo za prometno infrastrukturo, ki bo povezala vzhodne in zahodne, severne in južne dele celine. Z njo želi tudi povezati prometna omrežja držav članic in odpraviti ozka grla, ki še vedno ovirajo nemoteno delovanje enotnega trga, ter premostiti tehnične ovire, kot so denimo nezdružljivi standardi za železniški promet.

Sredstva za izvajanje strategije zagotavlja instrument za povezovanje Evrope Seznam prevodov predhodne povezave   English (en) (26 milijard evrov do leta 2020), posamezni projekti pa se bodo financirali tudi v okviru triletnega naložbenega načrta, ki predvideva sprostitev javnih in zasebnih naložb v višini 315 milijard evrov do leta 2017.