Obdavčenje


Države članice so odgovorne za pobiranje davkov in določanje stopnje obdavčitve. Znesek davka, ki ga morate plačati, določi torej vaša država in ne Evropska unija.

EU nadzoruje nacionalne davčne predpise in odločitve o davčnih stopnjah (za dobiček družb, osebni dohodek, prihranke in kapitalski dobiček) ter zagotavlja:

  • da so skladni s ciljem EU glede odpiranja novih delovnih mest,
  • da ne ovirajo prostega pretoka blaga, storitev in kapitala v EU,
  • da ne dajejo nacionalnim podjetjem ugodnejšega položaja kot konkurenčnim podjetjem iz drugih držav,
  • da ne diskriminirajo potrošnikov, delavcev in podjetij iz drugih držav EU.

Za nekatere vrste davkov, denimo davek na dodano vrednost (DDV) ali davek na gorivo, tobačne izdelke in alkohol, se je vseh 28 držav članic dogovorilo o najnižji stopnji davka in se tako izognilo izkrivljanju konkurence med državami v EU.

Na ravni EU se odločitve o davčnih zadevah sprejemajo samo s soglasjem vseh držav članic.

Bencinska črpalka © Carofoto

Skupna pravila o obdavčitvi bencina omogočajo pošteno trgovino in preprečujejo škodljivo tekmovanje v obdavčevanju.

EU tudi ne odloča o tem, koliko države članice porabijo, dokler njihov proračunski saldo in javni dolg ostajata v razumnih mejah.

Toda če države EU porabijo preveč in si nakopljejo prevelik javni dolg, lahko ogrozijo gospodarsko rast drugih članic in trdnost evrskega območja.

Davki in konkurenčnost v državah EU

EU zlasti pozorno spremlja obdavčitev gospodarskih družb, in sicer zaradi nevarnosti, da bi država z davčnimi olajšavami ali zelo nizkimi stopnjami davka nepošteno privabljala podjetja iz drugih držav EU oziroma kako drugače spodkopale davčni sistem drugih držav. Države EU so se politično zavezale proti takšnemu ravnanju.

Zaradi podobnih razlogov so se vse države članice EU dogovorile tudi o najnižjih stopnjah DDV in trošarin na goriva, tobačne izdelke in alkohol. Skupaj dogovorjena evropska pravila morajo vse spoštovati.

DDV delno ureja EU

Davek na dodano vrednost je temeljnega pomena za pravilno delovanje enotnega trga in pošteno konkurenco v EU.

Zato je Evropska unija določila:

  • skupna pravila EU za sistem DDV in
  • najnižjo stopnjo DDV.

Kljub temu so med državami EU še vedno možne razlike v stopnjah DDV, saj ni nobene omejitve navzgor. Velja sicer splošno pravilo, da se za vse blago in storitve v prodaji uporablja enotna standardna stopnja DDV, toda države se lahko odločijo uvesti tudi znižano stopnjo za omejen nabor izdelkov/storitev. Nekatere države so tudi začasno izvzete iz uporabe nekaterih pravil.

Razlike v cenah bencina, alkoholnih pijač in cigaret

Za te izdelke veljajo nekatera skupna pravila, saj bi sicer lahko razlike v obdavčitvi (trošarine) izkrivile konkurenco v EU in sprožile val čezmejnega nakupovanja, ki bi škodoval podjetjem v državah z višjimi davki. Tudi tukaj pravila omogočajo razlike med državami zaradi prilagajanja:

  • kulturnim razlikam: prav zato se cene piva in vina razlikujejo od države do države,
  • ekonomskim razlikam: državam z zdravimi javnimi financami teh izdelkov ni treba visoko obdavčiti.

Skupna pravila za obdavčitev energije

V EU veljajo skupna pravila o obdavčitvi energentov, kar ji omogoča skupen pristop pri uporabi davkov kot spodbudo za večjo energijsko učinkovitost. Vendar so tudi ta pravila dovolj prožna, da omogočajo prilagoditev posebnim nacionalnim okoliščinam.

Moški in ženska z obrazci za davčno napoved © Imageselect

Davek na osebni dohodek določijo države same.

Davki, ki jih plačujemo neposredno

Pravila za obdavčitev fizičnih oseb in veljavne davčne stopnje so zadeva posamezne države EU, razen kadar gre za čezmejne pravice posameznika. Pravila EU zato odpravljajo težave pri prenosu in obdavčenju pokojninskih pravic oz. pokojnine, ki so državljane EU pogosto odvračale od iskanja zaposlitve v drugi državi EU.

Evropska unija preprečuje tudi čezmejne davčne utaje. Države EU namreč izgubijo legitimni prihodek, če njihovi rezidenti ne prijavijo dohodka iz obresti na svoje prihranke v tujini.

Državljani EU lahko prihranke po svoji presoji naložijo tam, kjer bodo imeli največji donos, vendar tega ne smejo zlorabiti za izogibanje plačilu davka. Večina evropskih držav je sprejela dogovor o izmenjavi informacij o prihrankih nerezidentov.

Redke izjeme (npr. Avstrija in Luksemburg) namesto tega pri obrestih obračunajo davek pri viru, velik del tega denarja pa nakažejo matični državi varčevalca. Ker gre za skupno plačilo, anonimnost posameznega varčevalca ni kršena, davek pa je plačan državi, ki je do njega upravičena.

Preprečevanje davčnih goljufij in utaj

Države EU vsako leto izgubijo do 1 000 milijard evrov proračunskih prihodkov zaradi davčnih goljufij, utaje in sive ekonomije. Ta znesek predstavlja približno 20 % vseh davčnih prihodkov. Čeprav je boj proti goljufijam v pristojnosti posameznih držav članic, je potrebno usklajeno ukrepanje vseh držav EU, saj goljufije pogosto potekajo čez meje držav in imajo lahko ukrepi, ki jih sprejme ena država, negativne posledice za celotno Evropo. EU trenutno pripravlja akcijski načrt za krepitev boja proti davčnim goljufijam in utajam.

Davek na finančne transakcije

Finančni sektor je bil eden glavnih krivcev za gospodarsko krizo in je v zadnjih letih prejel precejšnjo državno podporo. Z davkom na finančne transakcije lahko dosežemo, da bo sektor pošteno in ustrezno prispeval h kritju stroškov krize. Takšen davek bi tudi premostil „nepravičen razkorak‟ med obdavčitvijo in javnimi financami. Enajst držav EU zdaj pripravlja skupen sistem takšnega davka, kar jim bo omogočilo izbiro široke davčne osnove in s tem znatne možnosti prihodkov kljub visoki mednarodni mobilnosti finančnih transakcij.

Na vrh

Na vrh



KONTAKT

Splošna vprašanja

Pokličite po telefonu
00 800 6 7 8 9 10 11 Podatki o telefonskih storitvah

Vprašanja po e-pošti

Kontaktni podatki in obiski pri institucijah, kontakti za medije

Povezane teme

Povejte nam

Ste našli želene informacije?

DaNe

Kaj ste iskali?

Ali imate kakšne predloge?