You are here:

Obdavčenje

EU nima neposredne vloge pri pobiranju davkov in določanju davčnih stopenj. Znesek davka, ki ga morate plačati, določi vaša država in ne Evropska unija.

EU nadzoruje nacionalne davčne predpise in zagotavlja njihovo skladnost z nekaterimi politikami EU, kot so:

  • spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanje novih delovnih mest,
  • prosti pretok blaga, storitev in kapitala v EU,
  • zagotavljanje, da nacionalna podjetja nimajo ugodnejšega položaja kot konkurenčna podjetja iz drugih držav,
  • preprečevanje diskriminacije potrošnikov, delavcev in podjetij iz drugih držav EU.

Za nekatere odločitve EU na področju davkov je potrebno soglasje vseh držav članic. S tem se zagotovi upoštevanje interesov vseh držav EU.

DDV in trošarine

Za nekatere davke, denimo DDV in trošarine za gorivo, tobak in alkohol, se je vseh 28 držav članic dogovorilo, da bodo na splošno uskladile svoja pravila in najnižje stopnje davka ter s tem preprečile izkrivljanje konkurence znotraj EU.

Obdavčitev družb in posameznikov

Pri drugih vrstah davkov, denimo obdavčitvi gospodarskih družb in osebnih dohodkov, je glavna naloga EU, da zagotovi spoštovanje načel nediskriminacije in prostega pretoka na enotnem trgu. To pa zahteva vedno več usklajevanja na ravni EU med vsemi državami članicami, ki se dogovarjajo tudi o reševanju skupnih izzivov, kot je davčna utaja.

Davčni prihodki

EU prav tako nima besede pri tem, kako države porabijo svoje prihodke iz davkov. Vendar pa so gospodarstva evropskih držav vedno bolj soodvisna, zato države s preveliko porabo in zadolženostjo ogrožajo gospodarsko rast sosed in stabilnost območja evra.

Za zmanjšanje tveganja si države EU močno prizadevajo uskladiti svoje ekonomske politike, pri čemer upoštevajo tudi priporočila Komisije. Nekatera priporočila se nanašajo tudi na nacionalne davčne politike, ki naj bi bile pravičnejše, učinkovitejše in gospodarstvu prijaznejše.

Davki in enotni trg

Odprava davčnih ovir

Obdavčitev oseb in gospodarskih družb je večinoma v pristojnosti posamezne države članice. Vendar pa pravila EU določajo, da nacionalni predpisi ne smejo ovirati prostega pretoka v Evropi. Posamezniki, ki se preselijo v drugo državo EU, in podjetja z naložbami v drugi državi EU se včasih soočajo z dvojnim obdavčenjem ali zapletenimi upravnimi postopki.

Večina držav EU je zato sklenila dvostranske dogovore, ki naj bi odpravili dvojno obdavčitev, vendar ti ne zajemajo vseh vrst davkov oziroma vseh čezmejnih primerov, v praksi pa se ne uporabljajo učinkovito. Komisija si te težave prizadeva odpraviti na različne načine, denimo s pripravo usklajenih rešitev ali z uvedbo pravnih postopkov v primeru diskriminacije oz. kršitve predpisov EU.

Standardizacija obdavčitve blaga in storitev

Enotni trg omogoča prosto trgovanje z blagom in storitvami po celotni EU. Da bi podjetjem olajšale trgovanje in se izognile izkrivljanju konkurence, so se države EU dogovorile o uskladitvi svojih pravil za obdavčitev blaga in storitev.

V EU veljajo usklajene najnižje stopnje davka za DDV in trošarine ter pravila za njihovo uporabo. Države lahko same določijo višje nacionalne stopnje davka, če tako želijo.

Komisija trenutno pripravlja reformo evropskega sistema DDV, ki naj bi tako postal enostavnejši, bolj odporen na goljufije in učinkovitejši pri zagotavljanju prihodka iz davkov za države.

Pravična čezmejna obdavčitev

Izogibanje davkom in davčna utaja

Davčni predpisi ene države državljanom ne bi smeli dopuščati, da se davkom izognejo v drugi državi. Zaradi čezmejne narave utaje in izogibanja davkom je ukrepanje na ravni EU nujno.

V zadnjih letih je EU na tem področju storila več korakov: pripravila je akcijski načrtpdf(105 kB) Seznam prevodov predhodne povezave , v pripravi je tudi več pobud, denimo glede izmenjave podatkov med državami EU in mehanizma hitrega ukrepanja za preprečevanje goljufij glede DDV.

EU zlasti pozorno spremlja obdavčevanje gospodarskih družb. Zakonske luknje med davčnimi sistemi različnih držav nekaterim podjetjem omogočajo t. i. agresivno davčno načrtovanje, s katerim zmanjšajo svoje davčno breme. EU želi takšno ravnanje preprečiti s tesnim usklajevanjem in izmenjavo informacij med nacionalnimi davčnimi upravami.

Države EU morajo tudi zagotoviti, da so njihovi režimi obdavčenja pravnih oseb odprti in pravični ter da niso zasnovani tako, da nepošteno privabljajo podjetja iz drugih držav EU oziroma kako drugače spodkopavajo davčni sistem drugih držav. Države EU so se zato s kodeksom ravnanja zavezale proti takšnemu ravnanju.

Davek na finančne transakcije

Enajst držav EU zdaj pripravlja skupen sistem obdavčitve finančnih transakcij, s čimer bodo zagotovile, da finančni sektor pošteno prispeva k reševanju recesije, ki jo je v veliki meri sam povzročil in zaradi katere je prejel veliko državne pomoči.

Tako naj bi države pridobile znaten prihodek kljub visoki mednarodni mobilnosti finančnih transakcij.