Navigacijska pot

Davki


ki so same odgovorne za pobiranje davkov in določanje stopnje obdavčitve. Znesek davka, ki ga morate plačati, določa vaša država in ne Evropska unija.

EU spremlja nacionalne davčne predpise in davčne stopnje (za dobiček družb, osebni dohodek, prihranke in kapitalski dobiček) ter zagotavlja:

  • da so skladni s ciljem EU odpiranja novih delovnih mest;
  • da ne ovirajo prostega pretoka blaga, storitev in kapitala v EU;
  • da ne dajejo nacionalnim podjetjem ugodnejšega položaja kot konkurenčnim podjetjem iz drugih držav;
  • da ne diskriminirajo potrošnikov, delavcev ali podjetij iz drugih držav EU.

Za nekatere vrste davkov, denimo davek na dodano vrednost (DDV) ali davek na goriva, tobačne izdelke in alkohol, so se vse države članice dogovorile o najnižji stopnji davka in se tako izognile izkrivljanju konkurence med državami v EU.

Na ravni EU se odločitve o davčnih zadevah sprejemajo samo s soglasjem vseh 28 držav članic.

Bencinska črpalka © Carofoto

Skupna pravila o obdavčitvi goriv zagotavljajo pošteno trgovino in preprečujejo škodljivo tekmovanje na področju davkov

EU tudi ne odloča o tem, koliko države porabijo, dokler njihov proračunski saldo in javni dolg ostaneta v razumnih mejah.

Če pa države EU porabijo preveč in si nakopljejo prevelik javni dolg, lahko ogrozijo gospodarsko rast drugih članic in trdnost evrskega območja.

Davki in konkurenčnost v državah EU

EU zlasti pozorno spremlja obdavčitev gospodarskih družb, in sicer zaradi nevarnosti, da bi davčne olajšave ali zelo nizke stopnje davka v eni državi nepošteno privabile podjetja iz drugih držav oziroma kako drugače spodkopale davčni sistem drugih držav. Države EU so se politično zavezale proti takšnemu ravnanju.

Zaradi podobnih razlogov so se države članice EU dogovorile tudi o najnižjih stopnjah davkov za DDV in trošarin na goriva, tobačne izdelke in alkohol. Vse morajo tudi spoštovati skupaj dogovorjena evropska pravila.

DDV je izjema

Davek na dodano vrednost je temeljnega pomena za pravilno delovanje enotnega trga in pošteno konkurenco v EU.

Zato je Evropska unija določila:

  • skupna pravila EU za sistem DDV in
  • najnižjo stopnjo DDV.

Kljub temu so lahko med državami pri stopnji DDV še vedno velike razlike, saj ni nobene omejitve navzgor. Čeprav velja splošno pravilo, da se za vse blago in storitve v prodaji uporablja enotna standardna stopnja DDV, se lahko države odločijo uvesti tudi znižano stopnjo za nekatere izdelke/storitve. Za nekatere države velja tudi začasno izvzetje iz uporabe nekaterih pravil.

Par z obrazci za davčno napoved © Imageselect

Davek na osebni dohodek določijo države same.

Razlike v cenah bencina, alkoholnih pijač in cigaret

Za te izdelke veljajo nekatera skupna pravila, saj bi sicer lahko razlike v obdavčitvi (trošarine) izkrivile konkurenco v EU in sprožile val čezmejnega nakupovanja, ki bi škodoval podjetjem v državah z višjimi davki. Tudi tukaj pravila omogočajo razlike med državami zaradi prilagajanja:

  • kulturnim razlikam: prav zato se cene piva in vina razlikujejo od države do države,
  • ekonomskim razlikam: državam z zdravimi javnimi financami teh izdelkov ni treba visoko obdavčiti.

Skupna pravila za obdavčitev energije

V EU veljajo skupna pravila o obdavčitvi energentov, kar ji omogoča skupen pristop k davčnim spodbudam za večjo energijsko učinkovitost. Vendar so tudi ta pravila dovolj prožna, da omogočajo prilagoditev posebnim nacionalnim okoliščinam.

Davki, ki jih plačujemo neposredno

Pravila za obdavčitev fizičnih oseb in veljavne davčne stopnje so zadeva posamezne države EU, razen kadar gre za čezmejne pravice posameznika. Pravila EU zato odpravljajo težave pri prenosu in obdavčenju pokojninskih pravic oz. pokojnine, ki so državljane EU pogosto odvračale od iskanja zaposlitve v drugi državi EU.

Evropska unija preprečuje tudi čezmejne davčne utaje. Države EU namreč izgubijo legitimni prihodek, če njihovi rezidenti ne prijavijo dohodka iz obresti na svoje prihranke v tujini.

Državljani EU lahko prihranke po svoji presoji naložijo tam, kjer bodo imeli največji donos, vendar tega ne smejo zlorabiti za izogibanje plačilu davka. Večina evropskih držav je sprejela dogovor o izmenjavi informacij o prihrankih nerezidentov.

Redke izjeme (npr. Avstrija in Luksemburg) namesto tega pri obrestih obračunajo davek po odbitku, velik del tega denarja pa nakažejo matični državi varčevalca. Ker gre za skupno plačilo, anonimnost posameznega varčevalca ni kršena, davek pa je plačan državi, ki je do njega upravičena.

Preprečevanje davčnih goljufij in utaj

Države EU vsako leto izgubijo do 1 000 milijard EUR proračunskih prihodkov zaradi davčnih goljufij, utaje in sive ekonomije. Ta znesek predstavlja približno 20 % vseh davčnih prihodkov. Čeprav je bolj proti goljufijam v pristojnosti posameznih držav članic, je potrebno usklajeno ukrepanje vseh držav EU, saj goljufije pogosto potekajo čez meje držav, zato imajo lahko ukrepi, ki jih sprejme ena sama država, negativne posledice za celotno Evropo. EU trenutno pripravlja akcijski načrt za krepitev boja proti davčnim goljufijam in utajam.

Davek na finančne transakcije

Finančni sektor je bil eden glavnih krivcev za gospodarsko krizo, v zadnjih letih je prejel tudi precejšnjo državno podporo. Z davkom na finančne transakcije lahko zagotovimo, da tudi ta sektor pošteno in ustrezno prispeva h kritju stroškov krize. Takšen davek bi tudi premostil razkorak med obdavčitvijo sektorja in javnimi financami, ki se v javnosti dojema kot nepravičen. Enajst držav EU zdaj pripravlja skupen sistem takšnega davka, kar jim bo omočilo izbiro široke davčne osnove z znatnim potencialom prihodkov kljub visoki mednarodni mobilnosti finančnih transakcij.

Na vrh

Na vrh



KONTAKT

Splošna vprašanja

Pokličite po telefonu
00 800 6 7 8 9 10 11 Podatki o telefonskih storitvah

Vprašanja po e-pošti

Kontaktni podatki in obiski pri institucijah, kontakti za medije

Povezane teme

Povejte nam

Ste našli želene informacije?

DaNe

Kaj ste iskali?

Ali imate kakšne predloge?