Navigacijska pot

Vesolje


Številne vsakdanje storitve v našem življenju – telekomunikacijske storitve in televizija, vremenska napoved, svetovni finančni sistemi – slonijo na sistemih in tehnologijah, ki smo jih razvili za vesolje.

Večina držav si že zaradi obsežnosti vesoljskih projektov ne more privoščiti, da bi jih organizirale in izvedle same. Države EU so zato združile svoje tehnološke in finančne vire ter vodenje vesoljske politike zaupale Evropski komisiji in Evropski vesoljski agenciji English (medvladna agencija, ki jo vodi 20 evropskih držav).

Evropska vesoljska politika ima tri glavne vidike:

  • sistemi Copernicus (opazovanje Zemlje) in Galileo/EGNOS (satelitska navigacija), 
  • raziskovanje vesolja,
  • pomoč evropskim podjetjem pri prodoru in uspešnem razvoju v vesoljski industriji.

Copernicus – opazovanje okolja

Copernicus English (en) je sklop zapletenih sistemov, ki prek satelitov ter zemeljskih, zračnih in morskih opazovalnih postaj zbirajo podatke o Zemlji. Tako snovalci politik, podjetja in posamezniki dobijo ažurne in zanesljive podatke o spremembah našega planeta in podnebja.

Umetniška upodobitev satelita Sentinel-2 v orbiti nad Zemljo

Satelit Sentinel-2 iz sistema Copernicus bo s posnetki visoke ločljivosti omogočal spremljanje vegetacije, pokrovnosti tal, celinskih voda in obalnih območij.

Te podatke lahko uporabijo za številne namene, denimo:

  • urbanistično načrtovanje,
  • varstvo narave,
  • kmetijstvo in gozdarstvo,
  • zdravstvo,
  • vodenje nujnih reševalnih akcij,
  • promet,
  • turizem.

Sistem Copernicus koordinira in upravlja Evropska komisija, satelitska infrastruktura je v pristojnosti Evropske vesoljske agencije English, opazovalne postaje pa razvijajo Evropska agencija za okolje in posamezne države članice.

Galileo – sistem globalnega določanja položaja

Galileo English (en) je evropski sistem globalne satelitske navigacije (GNSS). Drugače od podobnih sistemov ZDA in Rusije je Galileo v celoti pod civilnim nadzorom.

Zemlja, obkrožena s sateliti © ESA–J. Huart

Evropski satelitski navigacijski sistem Galileo pošilja podatke, ki omogočajo globalno določanje položaja in se uporabljajo za nevojaške namene.

Ko bo sistem Galileo v celoti deloval, bo 30 satelitov (ter 6 aktivnih rezervnih) pošiljalo izjemno natančne podatke, ki se bodo uporabljali za civilno rabo in omogočali globalno določanje položaja v vsej Evropi. Zaradi najnovejše tehnologije in interoperabilnosti z drugimi sistemi satelitske navigacije bo z Galileom mogoče veliko natančneje določati položaj kot doslej.

V programu Galileo so leta 2013 dosegli pomemben mejnik, saj jim je prvič doslej uspelo določiti položaj samo z uporabo signalov sistema Galileo. Ko bo v orbito izstreljenih več satelitov, bo Galileo začel opravljati prve storitve (po sedanjih napovedih na začetku leta 2015).

Medštevilnimi področji, na katerih bo mogoče uporabljati English (en) storitve Galileo, so:

  • upravljanje prometa in prevoza,
  • reševalne operacije,
  • kmetovanje,
  • civilna zaščita,
  • časovno žigosanje in časovna sinhronizacija.

Predvidoma naj bi se stroški razvoja sistema Galileo povrnili v obliki novih tržnih priložnosti in delovnih mest v sektorju prejemnikov satelitskih signalov in aplikacij, ki temeljijo na uporabi satelitov.

Partnerji programa Galileo so:

  • Evropska komisija: upravlja in v celoti financira fazo popolne operativne zmogljivosti;
  • Evropska vesoljska agencija English: zasnova, razvoj, sklepanje pogodb in preizkušanje sistema. Evropska vesoljska agencija je sofinancirala faze opredelitve, razvoja in preverjanja v orbiti;
  • Evropska agencija GNSS English: delovanje sistema po njegovi dokončni vzpostavitvi.

Sistem EGNOS

Skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev English (en) (EGNOS) je sistem, ki nadgrajuje kakovost obstoječih sistemov satelitske navigacije (denimo ameriškega GPS), saj natančnost meritev izboljša z dosedanjih 10 m na približno 2 m. V primeru izpada sistema pošlje tudi opozorilo.

Leta 2014 so iz evropskega vesoljskega izstrelišča Kourou English v orbito poslali nadomestni satelit ter tako zagotovili neprekinjenost storitve EGNOS še za 12 let in hkrati potrdili zavezanost Evrope visokokakovostnim sistemom satelitske navigacije.

Raziskovanje vesolja

Vesoljske raziskave so gonilo inovativnosti, tehnološkega razvoja in znanstvenih raziskovanj. Toda ker takšni projekti presegajo zmogljivosti večine držav, je mednarodno sodelovanje neobhodno.

Evropska komisija se zato v imenu vseh držav EU dejavno udeležuje mednarodnih razprav o sodelovanju v vesoljskih raziskavah, predvsem s strateškimi partnerkami ZDA, Rusijo in Kitajsko.

Raziskave

EU financira projekte vesoljskih raziskav, ki naj bi povečali konkurenčnost evropske industrije in znanosti. Del finančnih sredstev namenja iz svojega vodilnega raziskovalnega programa Obzorje 2020 English. Ta finančna podpora je ključnega pomena za razvoj vesoljskega sektorja, saj:

  • spodbuja trud in zavzetost znanstvenikov v javnem in zasebnem sektorju za vesoljske raziskave,
  • pripomore h konkurenčnosti vesoljske industrije (tudi izdelovalcev, ponudnikov storitev in operaterjev),
  • omogoča ustrezne storitve in infrastrukturo, ki so potrebne za razvoj in izkoriščanje novih tehnologij.

Na vrh

Podjetništvo

Objavljeno marca 2013

Publikacija je del zbirke „Politike Evropske unije“.


Na vrh


Videoposnetki


KONTAKT

Splošna vprašanja

Pokličite po telefonu
00 800 6 7 8 9 10 11 Podatki o telefonskih storitvah

Vprašanja po e-pošti

Kontaktni podatki in obiski pri institucijah, kontakti za medije

Povejte nam

Ste našli želene informacije?

DaNe

Kaj ste iskali?

Ali imate kakšne predloge?