Enotni trg brez meja


Na enotnem trgu EU (ki mu včasih rečemo tudi notranji trg) se ljudje Deutsch (de) English (en) français (fr) , blago English (en) , storitve Deutsch (de) English (en) français (fr) in denar Deutsch (de) English (en) français (fr) gibljejo tako svobodno kot na trgu ene države. Pri odpravljanju meja za trgovanje ima osrednjo vlogo načelo medsebojnega priznavanja English (en) .

Državljani EU lahko zdaj študirajo, živijo, nakupujejo, delajo in se upokojijo v katerikoli državi EU ter uživajo v pestri ponudbi izdelkov iz vse Evrope.

Nič več nacionalnih ovir

Pri vzpostavljanju enotnega trga je bilo treba odpraviti na stotine tehničnih, pravnih in birokratskih ovir, ki so zavirale prosto trgovino in pretok med državami članicami EU.

Podjetja so tako lahko razširila svoje poslovanje, posledično so se zaradi večje konkurence znižale cene in povečala ponudba izdelkov in storitev:

  • Cena telefonskega klica v Evropi znaša samo delček tiste izpred desetih let.
  • Letalske vozovnice so veliko cenejše, odprle so se številne nove letalske proge.
  • Mnoga gospodinjstva in podjetja zdaj lahko sama izberejo dobavitelja elektrike in plina.

Hkrati si Evropska unija prizadeva preprečiti, da povečane svoboščine ne bi ogrožale pravičnosti ter varstva potrošnikov in okolja – pri tem ji pomagajo različni regulativni organi in organi za varstvo konkurence.

Izjemna poslovna priložnost

Evropska podjetja, ki poslujejo v Evropski uniji, imajo neomejen dostop do trga, na katerem kupuje skoraj 500 milijonov potrošnikov – in ki jim omogoča ohraniti konkurenčnost. Enotni trg je privlačen tudi za tuje vlagatelje.

Gospodarsko povezovanje pomeni tudi veliko prednost v času recesije, saj omogoča državam EU, da še naprej trgujejo med seboj in jim ni treba uvajati omejevalnih protekcionističnih ukrepov, ki bi krizo le še okrepili.

Nekatere ovire ostajajo

Številne ovire še vedno so in na nekaterih področjih povezovanje še ni končano:

  • razdrobljenost nacionalnih davčnih sistemov zavira povezovanje in učinkovitost trga,
  • še vedno imamo nepovezane nacionalne trge za finančne storitve, energijo in promet,
  • e-poslovanje med državami EU se uveljavlja počasneje kot v nacionalnem okviru, države imajo na tem področju zelo različne predpise, standarde in prakse,
  • storitveni sektor se razvija počasneje kot trg blaga (čeprav lahko podjetja od leta 2006 dalje iz države sedeža opravljajo številne storitve v tujini),
  • pravila za priznavanje poklicnih kvalifikacij je treba poenostaviti, da bodo kvalificirani delavci laže poiskali delo v drugi državi EU.

Poseben primer je trg finančnih storitev. Evropska unija si prizadeva vzpostaviti trden in varen finančni sektor in preprečiti, da bi se ponovila kriza iz leta 2009, zato je uvedla nadzor nad finančnimi ustanovami, regulirala je trg zahtevnih finančnih proizvodov in zahtevala od bank, da razpolagajo z več kapitala. Z vzpostavitvijo bančne unije so številne države članice prenesle mehanizme nadzora in reševanja bank z nacionalne na raven EU. Pripravljeni so tudi načrti za evropsko unijo kapitalskih trgov, s katero bi:

  • zmanjšali razdrobljenost finančnih trgov,
  • diverzificirali finančne vire,
  • povečali tok kapitala med državami EU,
  • izboljšali dostopnost finančnih sredstev za podjetja, predvsem mala in srednja.

Nadzor na zunanjih mejah

Državljani EU lahko potujejo brez potnega lista po schengenskem območju, ki obsega zdaj 26 držav:

  • vse države EU razen Bolgarije, Cipra, Hrvaške, Irske, Romunije in Združenega kraljestva,
  • Islandijo, Lihtenštajn, Norveško in Švico.

Države v schengenskem območju sicer ne opravljajo več kontrol na svojih notranjih mejah, so pa zato poostrile nadzor na zunanjih.

Tesnejše je tudi sodelovanje med policijskimi organi teh držav, zlasti pri takojšnjem zasledovanju in stalnem nadzoru sumljivega gibanja oseb med državami. Schengenski informacijski sistem omogoča organom za nadzor meja, carinskim in policijskim organom, da pošiljajo opozorila o pogrešanih in iskanih osebah, ukradenih vozilih in dokumentih.

Na vrh

Notranji trg

Objavljeno avgusta 2013

Publikacija je del zbirke „Politike Evropske unije“.


Bančništvo in finance

Rokopis je bil posodobljen november 2014.

Publikacija je del zbirke „Politike Evropske unije“.


Na vrh



Ostanite povezani

Twitter

  • Evropska komisija – notranji trg in storitveEnglish (en)
  • EU in finančni sektorEnglish (en)

Na vrh

KONTAKT

Splošna vprašanja

Pokličite po telefonu
00 800 6 7 8 9 10 11 Podatki o telefonskih storitvah

Vprašanja po e-pošti

Kontaktni podatki in obiski pri institucijah, kontakti za medije

Povejte nam

Ste našli želene informacije?

DaNe

Kaj ste iskali?

Ali imate kakšne predloge?