Evropska unija zagovarja univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic, zato jih uveljavlja in varuje tako znotraj svojih meja kot tudi v odnosih z drugimi državami. Pri tem sodeluje z državami članicami EU, partnerskimi državami, mednarodnimi organizacijami, regionalnimi organizacijami in civilno družbo.
Za človekove pravice ni starostne omejitve.
Najprej je treba pomesti pred svojim pragom
Čeprav EU na področju človekovih pravic dosega dobre rezultate, ne more biti povsem zadovoljna. Podpira boj proti rasizmu, ksenofobiji in drugim vrstam diskriminacije zaradi vere, spola, starosti, invalidnosti ali spolne usmerjenosti. Zlasti se zavzema za spoštovanje človekovih pravic na področju azila in migracij. EU že tradicionalno odpira vrata ljudem iz drugih držav, ne glede na to, ali iščejo delo ali pa so dom zapustili zaradi vojne in preganjanja.
Boj proti diskriminaciji
V okviru programa za zaposlovanje in socialno solidarnost (PROGRESS) EU financira številne dejavnosti v boju proti rasizmu in ksenofobiji znotraj svojih meja. Skoraj četrtino proračuna programa PROGRESS, ki znaša 743 milijonov EUR, namenja ukrepom proti diskriminaciji. Ustanovila je tudi Agencijo za temeljne pravice.
Preprečevanje trgovine z ljudmi, zlasti z ženskami in otroki, je med prednostnimi nalogami EU. EU izvaja vrsto čezmejnih programov, s katerimi preganja trgovanje z ljudmi, zlasti v sodelovanju z državami kandidatkami in njenimi sosedami v jugovzhodni Evropi.
Nagrajeni plakat na natečaju EU za otroke v starosti od 12 do 14 let.
Svetovna sila na področju človekovih pravic
Področje človekovih pravic je v ospredju odnosov EU z drugimi državami in regijami. Vsi sporazumi o trgovini in sodelovanju z državami, ki niso članice Unije, vsebujejo klavzulo, ki določa, da so človekove pravice temeljni element meddržavnih odnosov. Takih sporazumov je danes že več kot 120.
Najbolj celovit je Sporazum iz Cotonouja 
– dogovor o trgovini in pomoči, ki povezuje EU in 79 držav v razvoju iz afriškega, karibskega in pacifiškega območja (skupina držav AKP). Če katera od držav AKP ne spoštuje človekovih pravic, lahko EU umakne trgovinske ugodnosti in omeji obseg programov pomoči. Stališče EU je, da je zmanjšanje revščine, kar je poglavitni cilj njene čezmorske razvojne politike, mogoče doseči samo na temeljih demokratičnega sistema. Enak pristop ima do drugih partnerskih držav.
Programi EU za nujno humanitarno pomoč, namenjeni državam povsod po svetu, običajno niso podrejeni omejitvam, ki izhajajo iz kršitev človekovih pravic. EU zagotavlja denarno, materialno in tehnično pomoč, da bi olajšala človeško trpljenje, ne glede na to, ali je to trpljenje posledica naravnih nesreč ali tiranije oblasti.
V zadnjih letih EU vodi dialog o človekovih pravicah tudi z državami, kot so Rusija, Kitajska in Iran. Zaradi kršitev človekovih pravic je uvedla sankcije proti Burmi (Mjanmaru) in Zimbabveju.
Prevzemanje pobude
EU financira evropsko pobudo za demokracijo in človekove pravice. Pobuda ima na voljo 1,1 milijarde EUR za obdobje 2007-2013 in si prizadeva uveljaviti človekove pravice in demokracijo v svetovnem merilu, pri čemer se osredotoča na štiri področja:
- krepitev demokracije, odgovorno vodenje države in pravna država (politični pluralizem, svobodni mediji in dobro delujoč pravosodni sistem),
- ukinitev smrtne kazni v državah, kjer še obstaja,
- boj proti mučenju s preventivnimi ukrepi (npr. policijsko usposabljanje in izobraževanje) in kazenskimi ukrepi (npr. ustanavljanje mednarodnih razsodišč in kazenskih sodišč),
- boj proti rasizmu in diskriminaciji z zagotavljanjem spoštovanja političnih in državljanskih pravic.
V okviru pobude se financirajo tudi projekti v zvezi z enakostjo spolov in zaščito otrok. Pobuda tudi podpira skupne ukrepe EU in drugih organizacij, ki se ukvarjajo z varstvom človekovih pravic, kot so Združeni narodi, Mednarodni odbor Rdečega križa, Svet Evrope in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi.
