Raziskave in razvoj prispevajo h gospodarski rasti in odpiranju novih delovnih mest. Nova tehnologija pomaga reševati družbena vprašanja, kot so revščina, bolezni in degradacija okolja.
Rast naložb v raziskave in razvoj (bruto odhodki za raziskave in razvoj v % BDP) v EU, ZDA in na Japonskem, 1995–2005
Evropska unija bo morala povečati sredstva za raziskave in razvoj in jih izenačiti z višino naložb svojih glavnih tekmic. Povečati bo treba predvsem naložbe v industriji EU, sicer bo na področju tehnologije in inovacij zaostala za ZDA in Japonsko. Evropska unija verjetno ne bo uresničila zadanega cilja, da bi do leta 2010 za raziskave namenila 3 % BDP in tako dohitela tekmice.
EU mora več znanstvenih dognanj patentirati in uporabiti za visokotehnološke postopke in izdelke. To je tudi politika novega Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, ki spodbuja partnerstvo treh strani trikotnika znanja: izobraževanja, inovacij in raziskav.
Evropski raziskovalni prostor
EU si prizadeva ustvariti enotni evropski raziskovalni prostor in z mrežami vrhunskih evropskih znanstvenikov spodbuditi prenos znanja. Sodelovanje med državami EU podpira tudi z najsodobnejšo infrastrukturo in skupnim oblikovanjem raziskovalne politike. Skupni raziskovalni prostor bo državam EU omogočil spoprijemanje z izzivi, kakršen je izbruh gripe A (H1N1).
Sedmi okvirni program
Sedmi okvirni program 2007–2013 s proračunskimi sredstvi v višini 50,5 milijarde EUR je najkonkretnejši vidik politike EU na področju raziskav in inovacij.
EU financira razvoj sistemov GPS, ki omogočajo lažje iskanje in reševanje.
Sedmi okvirni program ima štiri sklope:
-
Sodelovanje: skupne raziskave na področju zdravja, prehrane, kmetijstva, ribištva, biotehnologije, informacijskih in komunikacijskih tehnologij, energije, okolja (vključno s podnebnimi spremembami), prometa (vključno z aeronavtiko), družbeno-ekonomskih in humanističnih ved, vesolja in varnosti. Sem sodijo tudi nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije.
-
Zamisli: ključna je ustanovitev Evropskega raziskovalnega sveta, ki financira mejne znanosti.
-
Ljudje: sem sodijo štipendije za mlade raziskovalce, štipendije za vseživljenjsko učenje in poklicni razvoj, sodelovanje med gospodarstvom in univerzami ter nagrade za odličnost.
-
Zmogljivosti: finančna sredstva za raziskovalne infrastrukture, raziskave in razvoj v malih podjetjih, grozde znanja in znanosti in spodbujanje znanstvenih spoznanj na splošno.
Raziskave za prihodnost
Skupni raziskovalni center EU je mreža sedmih raziskovalnih inštitutov v Evropski uniji. Poleg raziskovanja nuklearne energije in varnosti razvija še tehnologije, kot je denimo tehnologija daljinskega zaznavanja, s katero spremljajo dezertifikacijo tal in s tem povezane pojave lakote v državah v razvoju, ki bodo potrebovale pomoč EU v hrani.
Reaktor ITER, ki ga gradijo v Cadarachu v Franciji, je pomemben korak pri izgradnji prototipskih reaktorjev za elektrarne na jedrsko fuzijo, tj. jedrsko energijo, ki je varna, trajnostna in okoljsko odgovorna. Pri projektu sodelujejo EU, Kanada, Kitajska, Indija, Japonska, Južna Koreja, ZDA in Rusija.
EU v vesolju
Kako pomembno postaja neodvisno raziskovanje vesolja za EU, pove podatek, da mu je s 7. okvirnim programom prvič doslej namenila posebna proračunska sredstva. Tako bo s projektom globalnega nadzorovanja okolja in varnosti laže uporabiti opazovanja iz vesolja za napoved nevarnih ekoloških ali varnostnih dogodkov ter ustrezno ukrepanje.
V projektu Galileo nastaja nova generacija globalnih satelitskih sistemov za določanje položaja (GPS) – še eno področje, na katerem želi EU samostojno razviti tehnologijo. V primerjavi z običajnim avtomobilskim navigacijskim sistemom GPS bodo imeli novi sistemi povsem novo uporabo, denimo upravljanje prometa ali iskalne in reševalne akcije.
