Informacijska tehnologija

Podpora digitalni revoluciji

Gonilo informacijske revolucije so sicer tehnologija in tržne sile (mobilni telefoni, internet in sistemi za hitro digitalno zagotavljanje podatkov), toda Evropska unija je bila vedno v središču tega procesa:

• narekovala je tempo odpiranja trgov,
• zagotavljala je enake možnosti za vsa podjetja,
• zagovarjala je interese potrošnikov,
• postavljala je tehnične standarde.

Za posameznike in podjetja to pomeni cenejše, zanesljivejše in boljše storitve. Potrošniki lahko zdaj izbirajo med večjim številom dobaviteljev in ponudnikov storitev, posledično se je povečalo povpraševanje po mobilnih telefonih in internetnih priključkih.

Eden od mnogih rednih uporabnikov interneta.

Od predpisov do konkurence

Ob konvergenci komunikacijske in radiodifuzne tehnologije z digitalizacijo je morala Evropska unija leta 2003 uvesti predpise za vsa elektronska komunikacijska omrežja in storitve.

Komisija te predpise zdaj pregleduje, da bi:

• vsem uporabnikom zagotovila dostopnost osnovnih storitev po dostopnih cenah (telefon, telefaks, internet, brezplačni klici v sili), tudi invalidom,
• še bolj spodbudila konkurenco in pri tem zmanjšala prevladujoči položaj, ki so ga nekdanja monopolna nacionalna telekomunikacijska podjetja ohranila pri nekaterih storitvah, kot je hitri dostop do interneta.

Organi vsake države EU uporabljajo predpise samostojno, politike na ravni EU pa usklajujejo nacionalni regulativni organi v okviru različnih forumov, denimo v organu evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC oziroma nekdanja skupina evropskih regulatorjev) .

Pregled zakonodaje je namenjen nadaljnji poenostavitvi predpisov, pri čemer bi organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije deloma prevzel funkcijo regulacije trga in tako postal edina agencija za celotno Evropo.

Spodbujanje gospodarske rasti

Informacijska tehnologija ima pomembno mesto v evropski strategiji za gospodarsko rast, natančneje v njeni digitalni agendi . Agenda določa politike in ukrepe, s katerimi bi kar najbolje izkoristili prednosti digitalne revolucije.

Evropska komisija pri uresničevanju tega cilja tesno sodeluje z vladami držav članic ter organizacijami in podjetji. Vsi deležniki se tako enkrat letno sestanejo na skupščini digitalne agende , na kateri ocenijo dosežen napredek in opredelijo nove izzive .

Premostitev digitalne neenakosti

Čeprav več kot polovica evropskih državljanov redno uporablja internet in je delež prebivalcev, ki imajo mobilni telefon, še višji, se EU zavzema za večjo uporabo informacijskih tehnologij.

Če želi Evropska unija vzpostaviti učinkovito in konkurenčno gospodarstvo:

• morajo imeti podjetja in posamezniki dostop do poceni in kakovostne komunikacijske infrastrukture ter širokega obsega storitev,
• mora imeti vsak državljan možnost pridobiti znanja, ki jih potrebuje za življenje in delo v informacijski dobi.

Ukrepi, ki jih predlaga EU:

• zagotoviti, da vsi telefonski operaterji zaračunavajo poštene cene za klice v mobilnih omrežjih v tujini (cene gostovanja ),
• spodbuditi dostop do interneta in razširjenost novih digitalnih storitev v revnejših (pogosto odročnih) regijah EU,
• povečati razširjenost širokopasovne internetne povezave v gospodinjstvih,
• podpreti razširjenost storitev e-poslovanja za podjetja in javnih storitev na spletu.

Pomembnost širokopasovnega dostopa do interneta

Širokopasovni dostop do interneta je ključna tehnologija, saj zagotavlja hitro, poceni in stalno spletno komunikacijo. Skoraj 30 % gospodinjstev v EU ima širokopasovni dostop, čeprav je ta delež nižji v državah, ki so se pridružile EU po letu 2004.

Na širokopasovna omrežja je treba priključiti šole, univerze, knjižnice, muzeje in podobne ustanove. V EU je danes 96 % šol priključenih na internet, od teh jih ima 67 % hitro širokopasovno povezavo.

Države EU so državljanom začele zagotovljati tudi spletne zdravstvene storitve, vključno z informacijami o preprečevanju bolezni, spletnimi zdravstvenimi evidencami, posvetovanji na daljavo in elektronskim povračilom zdravstvenih stroškov.

Na vrh

Institucije in organi EU

• Evropska komisija
  • Komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologija (CNECT)
• Evropski parlament
  • Odbor za industrijo, raziskave in energijo
• Svet Evropske unije
  • Odbor za promet, telekomunikacije in energijo
• Evropski ekonomsko-socialni odbor
  • Promet, energija, infrastruktura in informacijska družba
• Odbor regij
  • Komisija za izobraževanje, mladino, kulturo in raziskave (EDUC)
• Evropski nadzornik za varstvo podatkov
  • Evropski nadzornik za varstvo podatkov
• Agencije EU
  • Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA)

Možnosti financiranja

• Nepovratna sredstva
• Javni razpisi (javna naročila)

Publikacije, bilteni in statistični podatki

• Publikacije
• Bilteni
• Statistični podatki

Zakonodaja

• Povzetki zakonodaje EU o informacijski tehnologiji
• Veljavna zakonodaja o informacijski tehnologiji: Informacijska tehnologija, telekomunikacije in obdelava podatkov / Razširjanje informacij
• Pogodba o delovanju Evropske unije (členi 179–190)