Humanitarna pomoč in civilna zaščita

Evropska unija je navzoča na kriznih območjih po vsem svetu, tudi v Libiji, Afganistanu, okupiranem palestinskem ozemlju ter v mnogih delih Afrike in jugovzhodne Azije. Pomoč zagotavlja tudi območjem, na katerih so že dalj časa krizne razmere, ali območjem, kjer so po prenehanju konfliktov nestabilne razmere. Pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalstva je moralna obveznost mednarodne skupnosti in Evropska komisija se je zavezala, da bo pomagala žrtvam kriznih razmer. Urad Evropske komisije za humanitarno pomoč zagotavlja pomoč, ki je neposredno namenjena ljudem v stiski, ne glede na njihovo državljanstvo, spol ali etnično pripadnost.

ECHO

Za pomoč na kriznih območjih je pristojen ECHO, urad Evropske komisije za humanitarno pomoč in civilno zaščito. Na širjenje kriznih območij po svetu se urad odziva z dejavnostmi, ki odražajo pripravljenost EU, da prevzame vodilno vlogo pri zagotavljanju humanitarne pomoči in civilne zaščite znotraj svojih meja in drugod. Povprečno so bila humanitarni pomoči v zadnjih letih namenjena proračunska sredstva v znesku okoli 900 milijonov EUR.

Prva naloga urada je, da pomaga reševati življenja, zmanjševati trpljenje ter varovati dostojanstvo prizadetih ljudi. Nujna pomoč lahko vključuje šotore, odeje, hrano, zdravila, zdravstveno opremo, sisteme za čiščenje vode in gorivo. ECHO financira tudi medicinske ekipe, strokovnjake za odstranjevanje min in promet ter logistično podporo. Od leta 1992 je pomagal v več kot 130 državah.

ECHO poleg zagotavljanja humanitarne pomoči tudi usklajuje dejavnosti civilne zaščite po vsej EU. Urad upravlja center za spremljanje in obveščanje, ki je srce evropskega mehanizma civilne zaščite in je dostopen 24 ur na dan. Katera koli država EU ali država zunaj EU, ki jo je prizadela nesreča, lahko prek tega centra zaprosi za pomoč. Center je povezovalni organ med 31 sodelujočimi državami (27 državami članicami ter Islandijo, Norveško in Hrvaško) ter prizadeto državo in strokovnjaki na terenu. Zagotavlja posodobljene informacije o dejanskih kriznih razmerah v državi. Center ima tudi usklajevalno vlogo, saj ponudbe pomoči iz sodelujočih držav usklajuje s potrebami države, ki jo je prizadela nesreča.

Partnersko omrežje

EU in ECHO ne moreta sama pridobiti dovolj sredstev za zagotovitev nujne humanitarne pomoči in reševalnih ekip, za postavitev bolnišnic na terenu in za vzpostavitev začasnih komunikacijskih sistemov. Čeprav urad ECHO financira in usklajuje operacije pomoči, je za civilno zaščito potrebna pomoč samih držav EU. Urad dobi sredstva za nujne humanitarne operacije od nevladnih organizacij, specializiranih agencij pri Združenih narodih ter pri mednarodnem Rdečem križu in Rdečem mesecu.

Pri zagotavljanju humanitarne pomoči ima vsak partner posebno vlogo. Nevladne organizacije imajo tako kot Rdeči križ pomembno vlogo v regijah, ki jih prizadene državljanska vojna. V zapletenih krizah, ki zajemajo veliko območje in vključujejo velike premike prebivalstva, lahko le velike agencije ZN, kot je Svetovni program za prehrano ali Urad visokega komisarja za begunce (UNHCR), dostavijo velike količine pomoči vsem žrtvam. Pogosto lahko Mednarodni odbor Rdečega križa, ki ima svoje predstavnike po vsem svetu, najhitreje posreduje pomoč regijam, ki jih je prizadela naravna nesreča.

Pomoč

Humanitarna pomoč EU zajema:

• nujno pomoč v obliki denarja za nakup in dostavo osnovnih dobrin, kot so zdravila, hrana in bivališče, ali za financiranje obnovitvenih del po nesreči;
• pomoč v hrani za regije, ki jih je prizadela lakota ali suša, in je namenjena zanesljivi dobavi hrane, dokler se znova ne vzpostavi normalna proizvodnja hrane oziroma nujna pomoč pri nenadnem pomanjkanju hrane zaradi naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek;
• pomoč beguncem, ki so morali zapustiti svojo državo, in razseljenim osebam znotraj države ali regije za premostitev težavnega obdobja, dokler se lahko vrnejo domov ali naselijo v novi državi;
• zmanjšanje tveganja za nesreče, ki zajema pripravljenost na nesreče in celosten odziv na humanitarne nesreče.

Strategija izstopa in „sivo področje“

Pomoč pri nesrečah in v nujnih primerih je že po opredelitvi skoraj vedno kratkoročna. Operacije, ki jih financira EU, na splošno trajajo manj kot šest mesecev. Vendar želi EU zagotoviti, da bodo lahko prebivalci, potem ko bodo prenehali prejemati humanitarno pomoč, ponovno obvladali razmere ali imeli na voljo druge oblike dolgotrajne razvojne pomoči. Lahko se namreč zgodi, da po prenehanju humanitarne pomoči življenjske razmere še vedno ne bodo urejene.

EU želi zmanjšati to tveganje, zato od svojih partnerjev na terenu pričakuje, da ob opredelitvi projekta oblikujejo tudi strategijo izstopa. Po prenehanju pomoči lahko vrnejo nadzor lokalnim oblastem ali, če to ni mogoče, zagotovijo, da se vzpostavijo druge oblike pomoči.

EU nujne ukrepe v glavnem izvaja na Srednjem vzhodu, v Aziji in zlasti v Afriki.

Na vrh

Institucije in organi EU

• Evropska komisija
  • Humanitarna pomoč in civilna zaščita
  • Evropska služba za zunanje delovanje
• Evropski parlament
  • Odbor za zunanje zadeve
• Svet Evropske unije
  • Zunanje zadeve
• Evropski ekonomsko-socialni odbor
  • Zunanji odnosi
• Odbor regij
  • Komisija za državljanstvo, upravljanje ter institucionalne in zunanje zadeve (CIVEX)

Možnosti financiranja

• Nepovratna sredstva
• Javni razpisi (javna naročila)

Publikacije, bilteni in statistični podatki

• Publikacije
• Bilteni
• Statistični podatki

Zakonodaja

• Povzetki zakonodaje EU o humanitarni pomoči
• Veljavna zakonodaja o humanitarni pomoči
• Pogodba o delovanju Evropske unije – člen 214