You are here:

Pomorske zadeve in ribištvo

Številne državljane Evropske unije preživlja morje s svojimi viri – ribami, pa tudi z vetrnimi elektrarnami ter naftnimi in plinskimi ploščadmi na morju. Trgovsko ladjevje EU pluje po vseh oceanih sveta, obalne regije privabljajo turiste - še en vir zaslužka.

Morske vire moramo izkoriščati odgovorno: preprečevati je treba prelov in zagotoviti, da črpanje nafte in plina ne škodi morskemu ali obalnemu okolju.

Ohranjanje virov

Z letnim ulovom približno 6,4 milijona ton rib je ribiška industrija EU četrta največja na svetu. Na področju ribolova in predelave rib je zaposlenih več kot 350 000 ljudi.

EU si prizadeva zagotoviti trajnostni ribolov – z ekonomskega in okoljskega vidika – ter hkrati zaščititi interese potrošnikov in upoštevati potrebe ribičev.

Prenova skupne ribiške politike EU, ki je začela veljati januarja 2014, ima prav to nalogo: zagotoviti, da se ribiči lahko preživljajo, hkrati pa ustaviti prelov in posledično izčrpavanje staležev.

Za uveljavljanje nove zakonodaje so na voljo sredstva Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Sklad bo v obdobju 2014–2020 financiral projekte, namenjene:

  • uvajanju inovativnih ribolovnih tehnik
  • ustvarjanju novih trgov za morske sadeže
  • izboljšanju kakovosti življenja na obalnih območjih

S tem bo pomagal ribičem pri prehodu na trajnostni ribolov in obalnim skupnostim pri diverzifikaciji njihovega gospodarstva.

Mednarodno sodelovanje

EU sodeluje z organi Združenih narodov in s pogajanji v okviru regionalnih in mednarodnih ribiških organizacij zagotavlja, da je upravljanje voda povsod pregledno in trajnostno in da se preprečuje prelov.

Dvostranski sporazumi z državami zunaj EU ribičem EU omogočajo dostop do oddaljenih voda pod enakimi trajnostnimi pogoji, kot veljajo v EU. Oskrba trga EU je tako zagotovljena. Partnerske države (vključno z državami v razvoju) prejmejo nadomestna finančna sredstva, ki jih lahko uporabijo za razvoj svoje ribiške industrije in ohranjanje ribjih staležev.

Trajnostna proizvodnja rib in morskih sadežev

Razlika med količino zaužitih rib in morskih sadežev v EU ter količino ulova ribiške industrije je čedalje večja. Delno jo lahko premostimo z ribogojstvom. Danes se v ribogojnicah in z drugimi oblikami akvakulture proizvede četrtina vseh rib in morskih sadežev v EU. Količinsko so najpomembnejše klapavice, šarenke in atlantski losos, sledijo jim ostrige, špar, krap, druge školjke in brancin.

Evropsko ribogojstvo deluje v skladu z visokimi standardi na področju varstva okolja, zdravja živali in zaščite potrošnikov. Vendar je v zadnjih letih sektor stagniral. Z novo zakonodajo naj bi se trend obrnil in oskrba s svežo, zdravo in lokalno proizvedeno morsko hrano povečala.

Nezakonit ribolov

Nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov izčrpava staleže rib, uničuje morske habitate, izkrivlja konkurenco, postavlja poštene ribiče v slabši položaj in zlasti v državah v razvoju ogroža prebivalstvo, ki živi ob obali.

EU si prizadeva zapolniti vrzeli, zaradi katerih imajo nezakoniti izvajalci ribolova dobiček iz svoje dejavnosti: V EU se lahko uvažajo ali izvažajo samo ribiški proizvodi, ki so bili ulovljeni zakonito, kar potrjuje država zastave ali država izvoznica. Gospodarskim subjektom EU, ki kjer koli na svetu in pod katero koli zastavo izvajajo nezakonit ribolov, grozijo visoke kazni, sorazmerne gospodarski vrednosti ulova, zaradi katerih bodo ob ves dobiček.

Trajnostna raba rib

Tudi poraba morskih sadežev mora biti trajnostna – zato si EU in države EU prizadevajo, da bi bili potrošniki o tem obveščeni.

In čeprav so odločitve potrošnikov pri nakupu izdelkov zelo pomembne, je treba njihova prizadevanja pospremiti z drugimi ukrepi v oskrbni verigi.

Tako morajo na primer v skladu z novimi pravili o označevanju rib, školjk, rakov in alg vsi proizvodi, ki se prodajajo na trgu EU ali gostinskim obratom, vsebovati naslednje informacije:

  • trgovsko in znanstveno ime vrste
  • ali gre za morske, sladkovodne ali gojene ribe
  • območje ulova ali proizvodnje ter vrsta ribolovnega orodja
  • ali je bil proizvod odmrznjen ter datum uporabe v skladu s splošnimi pravili o označevanju živil

Ekonomske koristi

Morja in oceani so zelo pomemben del evropskega gospodarstva. EU ima največ trgovskih pristanišč (1 200) in največje trgovsko ladjevje na svetu. 90 % trgovine z državami zunaj EU in 40 % trgovine z državami EU poteka po morju. V sektorju je zaposlenih približno 5,4 milijona ljudi, njegova bruto dodana vrednost pa je skoraj 500 milijard evrov na leto.

Še vedno pa je zlasti na nekaterih področjih veliko neizkoriščenega potenciala za inovacije in gospodarsko rast. Zato je v zadnjih letih EU razširila obseg svoje pomorske politike, da bi zajela vse vrste rabe pomorskega prostora.

Dolgoročne cilje te politike določa modra strategija za gospodarsko rast. Med cilji so tudi:

  • razvoj panog z visokim potencialom, denimo akvakultura, obalni turizem, morska biotehnologija, energija oceanov in globokomorsko rudarjenje;
  • zagotavljanje znanja in pravne varnosti z digitalnim zemljevidom evropskega morskega dna, pomorskim prostorskim načrtovanjem (povečuje učinkovitost in vzdržnost pomorskih dejavnosti) in integriranim pomorskim nadzorom (organi pomorskega nadzora imajo tako na voljo nova orodja za izmenjavo informacij, nadzor je tako cenejši in učinkovitejši);
  • strategije za različna morja (Jadransko in Jonsko morje, Arktični ocean, Atlantski ocean, Baltsko morje, Črno morje, Sredozemsko morje, Severno morje), ki tudi spodbujajo sodelovanje med mejnimi državami.

EU vsako leto 20. maja obeležuje Seznam prevodov predhodne povezave   English (en) evropski dan pomorstva, s katerim krepi ozaveščenost družbe o pomenu zdravega morja in oceanov.