Večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020

Naslednji večletni finančni okvir je zdaj v obravnavi in bo dolgoročno določil prednostna področja porabe EU

Kdo odloča o porabi denarja

Odločanje o tem, koliko denarja bo EU porabila in kako, poteka demokratično. Postopek je vsako leto enak:

• Evropska komisija pripravi predlog proračuna za naslednje leto, s katerim zajame vse politike in programe,
• o predlagani porabi odločijo poslanci Evropskega parlamenta in Svet EU.

Spremljanje porabe

• Ko je denar porabljen, mora Komisija o načinu porabe poročati Evropskemu parlamentu.
• Pregled porabljenih sredstev opravi tudi Evropsko računsko sodišče.

Poraba denarja

V Evropi

Največ denarja se porabi za:

• preusposabljanje delavcev ter za podporo podjetjem pri inovacijah in odpiranju novih delovnih mest,
• varstvo okolja in boljšo kakovost življenja z razvojem podeželja in regij,
• izgradnjo infrastrukture: cest, železnic, mostov, električnih daljnovodov in plinovodov, ki povezujejo vse konce Evropske unije,
• podporo kulturni različnosti in študijskim izmenjavam,
• nujno pomoč ob poplavah ali potresih.

V tujini

Evropska unija ima kot pomemben svetovni akter določene obveznosti tudi do drugih predelov sveta: spodbuja gospodarski in družbeni razvoj, ohranja mir in pomaga žrtvam naravnih nesreč in vojnih spopadov.

Pomoč namenja predvsem trem skupinam držav:

• državam v razvoju, s katerimi so nekatere države EU zgodovinsko tesno povezane, to so predvsem afriške, karibske in pacifiške države,
• gospodarstvom v vzponu na vzhodnih mejah EU in v Sredozemlju,
• morebitnim državam članicam EU .

Tri najpomembnejša področja financiranja (podatki za leto 2011)

1. 45 % proračunskih sredstev je namenjen večji gospodarski konkurenčnosti EU in hitrejšemu razvoju revnejših držav oziroma regij (kohezija).
2. 31 % sredstev se porabi za subvencije kmetijstvu EU. Pomoč ni več vezana na intenzivno proizvodnjo, ampak je namenjena zanesljivi oskrbi z varno hrano po zmernih cenah ter zagotavlja pošten dohodek kmetom, tudi za njihov delež pri varovanju okolja.
3. 11 % gre za razvoj podeželja.

Raziskave in razvoj – ko je združevanje sredstev smiselno

Evropska unija je na splošno pristojna za financiranje samo takrat, kadar je smisleno, da države članice združijo vire. Tako področje so denimo programi znanstvenih raziskav, ki so bistvenega pomena za konkurenčnost Evrope na svetovnem trgu.

Evropska unija s sredstvi spodbuja vseevropske raziskovalne projekte, ki povezujejo znanstvenike iz različnih držav EU. Tako se ustvarja ekonomija obsega, korist od nacionalnih raziskovalnih dognanj pa ima vsa Evropa.

Med najpomembnejšimi področji so biotehnologija, informacijske tehnologije, nanotehnologija in raziskave vesolja.

Stroški institucij EU

Stroški vodenja (uprave) EU znašajo 6 % vseh proračunskih sredstev. Sem sodijo stroški dela vseh institucij (Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Sveta ministrov) ter prevajanja in tolmačenja v 23 uradnih jezikov EU.

Na vrh

Institucije in organi EU

• Evropska komisija:
  • Služba za proračun
  • Proračunska reforma
  • Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)
  • Služba za notranjo revizijo
  • Statistični podatki o proračunu
• Evropski parlament:
  • Odbor za proračun 
  • Odbor za nadzor nad proračunom 
• Svet Evropske unije
  • Gospodarske in finančne zadeve
• Evropski ekonomsko-socialni odbor
  • Ekonomska in monetarna unija, ekonomska in socialna kohezija
• Odbor regij
  • Komisija za ekonomsko in socialno politiko (ECOS)
• Evropski varuh človekovih pravic
  • Evropski varuh človekovih pravic
• Evropsko računsko sodišče
  • Računsko sodišče in proračun EU

Možnosti financiranja

• Javni razpisi (javna naročila)

Publikacije, bilteni in statistični podatki

• Publikacije
• Bilteni
• Statistični podatki
• Splošni proračun po letih

Zakonodaja

• Povzetki zakonodaje EU o proračunu EU
• Veljavna zakonodaja o proračunu EU
• Pogodba o delovanju Evropske unije – členi 310 - 324