Zunanji odnosi


Evropska unija je pomemben dejavnik na svetovnem prizorišču že zaradi obsega svojih gospodarskih, trgovinskih in finančnih dejavnosti: je največja trgovska sila in imetnica druge najpomembnejše svetovne valute. Vsako leto nameni več kot 7 milijard EUR tudi za pomoč državam v razvoju in ima z večino držav in regij sklenjene trgovinske in partnerske sporazume.

Evropska unija je gospodarska sila s skoraj pol milijarde prebivalcev. To ji daje pomembno vlogo v svetovnih zadevah, njena moč pa se še krepi, saj države EU vse pogosteje zavzamejo enotno zunanjepolitično stališče.

Dečki v srednji Aziji © EuropeAid

Evropska unija vzpostavlja odnose z republikami srednje Azije.

Evropska unija redno pripravlja srečanja na vrhu z Združenimi državami Amerike, Japonsko, Kanado, v zadnjem času tudi z Rusijo in Kitajsko. Sodelovanje s temi in drugimi državami sega na najrazličnejša področja, denimo izobraževanje, okolje, sodni pregon in človekove pravice.

ZDA: največja trgovinska partnerica

Evropsko unijo z največjo trgovinsko partnerico ZDA veže uspešno in uravnoteženo sodelovanje. Leta 2007 sta ustanovili Transatlantski ekonomski svet, politični organ, ki skrbi za krepitev gospodarskih vezi. Nedavno sta pripravili načrt tesnejšega sodelovanja pri kriznem upravljanju in preprečevanju konfliktov. EU si prizadeva za sodelovanje tudi v boju proti podnebnim spremembam in pri regulaciji bančnega sektorja po finančni krizi.

Rusija: nafta in plin

EU in Rusija pripravljata nov sporazum o medsebojnih odnosih. Pogovori so se začeli julija 2008, vendar so jih za več mesecev prekinili konflikti med Rusijo in Gruzijo. Obe strani si prizadevata utrditi sodelovanje na vseh področjih in se zavedata čedalje močnejše medsebojne odvisnosti. EU želi okrepiti zlasti sodelovanje pri dobavi energije, saj iz Rusije dobiva velik del potrebne nafte in plina, dobavo pa so že večkrat prekinili spori med Rusijo in tranzitnimi državami, predvsem Ukrajino.

Moški na volišču © ECHO

EU v podporo varstvu človekovih pravic pošilja opazovalce na volitve po vsem svetu.

Vzhodne sosede

Evropska unija krepi vezi še s šestimi državami na vzhodu: Gruzijo, Armenijo, Azerbajdžanom, Moldavijo, Ukrajino in Belorusijo. S programom t.i. vzhodnega partnerstva jim namenja čedalje več pomoči in ponuja prostotrgovinske sporazume, če uvedejo politične in gospodarske reforme. To so tranzitne države za naftovode in plinovode, ki iz Rusije vodijo v Evropsko unijo, vse pa bodo morale utrditi demokracijo in vladavino prava. Evropska unija skrbi tudi za stabilnost v tej regiji: posredovala je pri sklenitvi premirja med Rusijo in Gruzijo po vojni avgusta 2008.

Sredozemlje in Bližnji vzhod

Evropska unija je julija 2008 s pobudo „Unija za Sredozemlje“ začela krepiti vezi z državami Bližnjega vzhoda in severne Afrike. To novo sodelovanje povezuje 27 držav EU s 16 državami te regije, med njimi Izraelom, Turčijo in Sirijo, tj. skoraj 800 milijonov ljudi. Namen sodelovanja je ponovna oživitev Sredozemlja s skupnimi projekti, denimo odpravljanje posledic onesnaževanja, obnova pristanišč, izboljšava ladijskega prevoza in izkoriščanje sončne energije. Liga arabskih držav in Palestinska uprava bosta prav tako zastopani.

Azija in Latinska Amerika: regionalni odnosi

Evropska unija poleg bilateralnih sporazumov krepi tudi odnose s skupinami regij, zlasti v Aziji in Latinski Ameriki. Okrepljena partnerstva s hitro razvijajočimi se azijskimi partnericami zagotavljajo bolj uravnotežene gospodarske, politične, socialne in kulturne odnose.

Balkanske države: države kandidatke EU

Članstvo v EU je cilj sedmih balkanskih držav. Hrvaška in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija imata zdaj uradni status države kandidatke. Za potencialne kandidatke velja pet zahodnobalkanskih držav: Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Črna gora in Srbija. Kosovo je leta 2008 razglasilo neodvisnost od Srbije, ki pa še vedno ni mednarodno priznana. Evropska unija išče diplomatsko rešitev in daje praktično pomoč. Na Kosovo je poslala približno 1900 pravosodnih in policijskih uradnikov, ki bodo pomagali utrditi vladavino prava.

Na vrh

Na vrh

Na vrh



KONTAKT

Splošna vprašanja

Pokličite po telefonu
00 800 6 7 8 9 10 11 Podatki o telefonskih storitvah

Vprašanja po e-pošti

Kontaktni podatki in obiski pri institucijah, kontakti za medije

Povejte nam

Ste našli želene informacije?

DaNe

Kaj ste iskali?

Ali imate kakšne predloge?