Orodja za dostop
Storitvena orodja
Izbira jezika
Navigacijska pot
Države članice EU usklajujejo svoje nacionalne gospodarske politike, da bi se lahko tako skupaj odzvale na izzive, kot je denimo trenutna gospodarska in finančna kriza. Sedemnajst držav članic je šlo še korak dlje, saj so za svojo valuto sprejele evro.
Okvir sodelovanja na področju gospodarske politike je ekonomska in monetarna unija (EMU), ki povezuje vse države članice EU. Skupni cilji so:

Zaradi politike EU je nakazovanje denarja otrokom na študiju v tujini zdaj cenejše.
Od začetka finančne in gospodarske krize oktobra 2008 države članice, Evropska centralna banka in Evropska komisija tesno sodelujejo, da bi:
Države EU so ukrepom za rešitev finančne krize doslej namenile več kot 1 600 milijard EUR.
Da bi ohranila finančno stabilnost Unije in pomagala državam evrskega območja pri reševanju težav na trgih državnega dolga, je Evropska unija sprejela varovalne ukrepe za države članice EU v težavah: evropski mehanizem za stabilnost (ESM) zdaj nadomešča prejšnje začasne instrumente in je največja svetovna mednarodna finančna institucija, ki skupaj s prispevki mednarodnega denarnega sklada (MDS) zagotavlja finančna sredstva v znesku do 750 milijard EUR. Mehanizem je zdaj del celovite strategije EU za zagotavljanje finančne stabilnosti v evrskem območju.

Evropska unija se je s skupno valuto v večini držav EU lažje in bolj usklajeno odzvala na svetovni kreditni krč. Skupna valuta je tudi omogočila večjo stabilnost kot sicer. Tako je denimo ECB lahko znižala obrestno mero za celotno območje evra (namesto da vsaka država določa svojo) in banke v EU si lahko zdaj izposojajo in posojajo denar pod enakimi pogoji.
Evro vsak dan uporablja več kot 60 % državljanov Evropske unije. Enotna valuta koristi vsem:
Članstvo v območju evra je zagotovilo za stabilnost cen. Evropska centralna banka določa ključne obrestne mere in bdi nad tem, da stopnja inflacije srednjeročno ne prekorači 2 %. Prav tako upravlja devizne rezerve Evropske unije, ukrepa na tujih deviznih trgih in tako vpliva na menjalni tečaj evra.
Območju evra naj bi se pridružile vse države EU, ko bodo gospodarsko pripravljene. Države, ki so v EU vstopile leta 2004 in 2007, se postopno že pridružujejo območju evra, medtem ko Danska in Združeno kraljestvo po posebnem političnem dogovoru evra trenutno ne uporabljata.
Za vstop v območje evra mora država zagotoviti dveletno stabilnost menjalnega tečaja svoje valute v primerjavi z evrom. Izpolniti mora tudi druge pogoje, ki zadevajo obrestno mero, proračunski primanjkljaj, stopnjo inflacije in višino javnega dolga.
Evropska centralna banka ne skrbi samo za stabilnost cen, prizadeva si tudi kar najbolj znižati stroške, ki jih imajo banke in njihove stranke pri čezmejnih evrskih nakazilih.
Pri visokih denarnih nakazilih se že uporablja TARGET2, ki je sistem plačil v realnem času in ga upravljajo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke. V prihodnosti bo enake prednosti omogočil tudi pri poslovanju z vrednostnimi papirji.
Evropska centralna banka in Evropska komisija sodelujeta tudi pri vzpostavitvi enotnega območja plačil v evrih, ki bo omogočil učinkovitejša in cenejša plačila in nakazila. Tako bodo odslej vse vrste plačil v evrih – z bančnim nakazilom, neposrednim plačilnim nalogom ali s kartico – obravnavane enako. Odpravljene bodo razlike med plačili znotraj države in čezmejnimi plačili. Evropska unija bo prednosti tega sistema razširila še na trajnike.
Za stabilnost, gospodarsko rast in blaginjo v Evropi ![]()
Objavljeno aprila 2013
Publikacija je del zbirke „Politike Evropske unije“.