You are here:

Ekonomske in monetarne zadeve

Države članice EU usklajujejo svoje nacionalne gospodarske politike, da lahko tako skupaj odgovorijo na izzive, kot je denimo gospodarska in finančna kriza. To usklajevanje je še močnejše med 19 državami članicami, ki so prevzele enotno valuto evro.

Vse države članice EU (ki so ali niso v evrskem območju) tvorijo ekonomsko in monetarno unijo (EMU). Ta je okvir ekonomskega sodelovanja, s katerim spodbujajo ustvarjanje delovnih mest in trajnostno rast ter usklajujejo ukrepanje ob svetovnih ekonomskih in finančnih izzivih.

Usklajeno ukrepanje ob krizi leta 2008

Države članice, Evropska centralna banka in Evropska komisija vse od začetka finančne in gospodarske krize oktobra 2008 tesno sodelujejo, da bi:

  • ponovno vzpostavile finančno stabilnost in ustrezne pogoje za gospodarsko rast in nova delovna mesta – z usklajevanjem nadzora, intervencij in podpore bankam,
  • zavarovale prihranke – z zvišanjem nacionalnega jamstva za bančne vloge do višine najmanj 100 000 evrov na posameznika in banko,
  • omogočile dostopna posojila za podjetja in prebivalstvo,
  • vzpostavile boljši sistem EU za gospodarsko in finančno upravljanje.

Da bi države EU preprečile hude motnje v bančnem sistemu, so bankam takoj priskočile na pomoč z ogromnimi finančnimi zneski. V letih 2008 do 2011 so bodisi s poroštvi bodisi z neposrednim kapitalom vložile v banke 1600 milijard evrov, kar je enako 13 % letnega BDP Evropske unije.

Evropska unija je sprejela tudi varovalni ukrep, da bi ohranila finančno stabilnost EU in odpravila napetosti na trgih državnih dolžniških vrednostnih papirjev v evrskem območju, in sicer evropski mehanizem za stabilnost (ESM) Seznam prevodov predhodne povezave   English (en) . Ta je nadomestil prejšnje začasne instrumente in je največja večstranska finančna institucija na svetu – razpolaga s skoraj 500 milijardami evrov za dejanska posojila.

Evropska unija je v letih od 2011 do 2013 uvedla tudi nova in strožja pravila (med njimi tudi mednarodno pogodbo), ki močneje nadzorujejo javni dolg in javnofinančni primanjkljaj, saj preprečujejo, da bi države porabile več, kot imajo.

Pravila temeljijo na paktu za stabilnost in rast, osnovnem orodju, s katerim EU varuje gospodarsko stabilnost in fiskalno disciplino, in so še utrdila dosledno rabo njegovih določb:

  • bolj so osredotočena na znižanje prevelikih stopenj državnega dolga;
  • prilagodila so postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem Seznam prevodov predhodne povezave   English (en) , tako da se ga lahko uvede ne le zaradi primanjkljaja v danem letu, temveč tudi ob močnih nihanjih v državnem dolgu;
  • uvedla so letni ciklus usklajevanja ekonomskih politik držav, ki ga vodi Evropska komisija; Komisija vsako leto natančno pregleda načrte držav EU za gospodarske reforme ter izda državam priporočila za naslednjih 12–18 mesecev;
  • strožje uveljavljajo fiskalna pravila, tudi z znatnimi kaznimi za države evrskega območja, ki prekršijo fiskalna pravila;
  • uvajajo nove načine spremljanja tveganih ekonomskih neravnovesij, kot so denimo prenapihnjene cene (nepremičnin, delnic itd.) in slabitev konkurenčnosti, in jih poskušajo odpraviti, še preden ogrozijo gospodarsko stabilnost države ter celotnega evrskega območja in EU.

Več o ukrepanju EU ob krizi leta 2008.

Prednosti evra

Evro uporablja skoraj 340 milijonov državljanov EU. Skupna valuta je v splošno korist:

  • državljani in podjetja v evrskem območju nimajo več stroškov z menjavo valute na potovanju in pri sklepanju poslov, kar jim prihrani čas in denar,
  • stroški za čezmejna plačila so se močno znižali (ali jih sploh ni),
  • potrošniki in podjetja laže primerjajo cene, kar posledično sili podjetja, da znižujejo previsoke cene.

Članstvo v evrskem območju zagotavlja stabilne cene. Evropska centralna banka določa ključne obrestne mere tako, da se stopnja inflacije giblje okoli 2 %, vendar te meje ne preseže. Upravlja tudi del deviznih rezerv evrskega območja in lahko z intervencijami na tujih deviznih trgih vpliva na menjalni tečaj evra.

Velikost in moč evrskega območja pomenita tudi močnejšo in trdnejšo valuto, s tem pa boljšo zaščito pred zunanjimi pretresi in motnjami na valutnem trgu, kot bi to zmogla posamezna država.

Članstvo v evrskem območju

Evro prevzamejo vse države EU, ko so njihova gospodarstva na to pripravljena – uradna izjema velja le za Dansko in Združeno kraljestvo.

Za vstop v območje evra mora država zagotoviti dveletno stabilnost menjalnega tečaja svoje valute v primerjavi z evrom in izpolniti stroge pogoje glede:

  • obrestnih mer
  • proračunskega primanjkljaja
  • javnofinančnega dolga
  • stopnje inflacije

Cenejša čezmejna plačila

Evropska centralna banka ne skrbi samo za stabilnost cen, prizadeva si tudi kar najbolj znižati stroške, ki jih imajo banke in njihove stranke pri evrskih nakazilih prejemnikom v drugih državah evrskega območja.

Pri zelo visokih denarnih nakazilih se uporablja TARGET2, ki je sistem plačil v realnem času in ga upravljajo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke. Ko bo junija 2015 začel delovati še sistem TARGET2–Securities, bo tudi trgovanje z vrednostnimi papirji v Evropi potekalo (varneje in učinkoviteje) na enotni platformi, ki jo upravlja evrosistem (centralne banke evrskega območja in Evropska centralna banka).

Evropska centralna banka in Evropska komisija si prizadevata uvesti učinkovitejša in cenejša nakazila na vsej celini – z enotnim območjem plačil v evrih (SEPA).

To v praksi pomeni, da bo v 34 evropskih državah Seznam prevodov predhodne povezave   English (en) za vsa plačila v evrih (bančna nakazila, direktna bremenitev, plačila s kartico itd.) veljala enaka obravnava, torej ne glede na to, ali gre za nakazila med strankami v isti ali različnih državah.