Ekonomske in monetarne zadeve

Okvir sodelovanja na področju gospodarske politike je ekonomska in monetarna unija (EMU), ki povezuje vse države članice EU. Skupni cilji so:

• spodbujanje gospodarske rasti, odpiranje novih delovnih mest in zagotovitev boljše socialne blaginje za vse,
• usklajen odziv na svetovne gospodarske in finančne izzive,
• dobra priprava držav članic EU na zunanje pretrese.

Usklajen odziv na krizo

Od začetka finančne in gospodarske krize oktobra 2008 države članice, Evropska centralna banka in Evropska komisija tesno sodelujejo, da bi:

• ponovno vzpostavile stabilnost za oblikovanje ustreznih pogojev za gospodarsko rast in nova delovna mesta – z usklajenimi ukrepi in podporo bankam;
• zavarovale prihranke – s povečanjem nacionalnih jamstev za bančne račune do vsaj 100 000 EUR na posameznika in banko;
• ohranile dosegljivost posojil za podjetja in gospodinjstva ter
• vzpostavile boljši sistem finančnega upravljanja.

Države EU so ukrepom za rešitev finančne krize doslej namenile več kot 1 600 milijard EUR.

Da bi ohranila finančno stabilnost Unije in pomagala državam evrskega območja pri reševanju težav na trgih državnega dolga, je Evropska unija sprejela varovalne ukrepe za države članice EU v težavah: evropski mehanizem za stabilnost (ESM) zdaj nadomešča prejšnje začasne instrumente in je največja svetovna mednarodna finančna institucija, ki skupaj s prispevki mednarodnega denarnega sklada (MDS) zagotavlja finančna sredstva v znesku do 750 milijard EUR. Mehanizem je zdaj del celovite strategije EU za zagotavljanje finančne stabilnosti v evrskem območju.

Prednosti evra

Evropska unija se je s skupno valuto v večini držav EU lažje in bolj usklajeno odzvala na svetovni kreditni krč. Skupna valuta je tudi omogočila večjo stabilnost kot sicer. Tako je denimo ECB lahko znižala obrestno mero za celotno območje evra (namesto da vsaka država določa svojo) in banke v EU si lahko zdaj izposojajo in posojajo denar pod enakimi pogoji.

Evro vsak dan uporablja več kot 60 % državljanov Evropske unije. Enotna valuta koristi vsem:

• državljani in podjetja nimajo več stroškov z menjavo valute na potovanjih ali pri sklepanju poslov, zaradi česar lahko prihranijo čas in zmanjšajo transakcijske stroške,
• stroški pri čezmejnih plačilih so se močno zmanjšali (ali pa jih sploh ni),
• potrošniki in podjetja laže primerjajo cene, kar spodbuja podjetja z visokimi cenami, da jih znižajo.

Članstvo v območju evra je zagotovilo za stabilnost cen. Evropska centralna banka določa ključne obrestne mere in bdi nad tem, da stopnja inflacije srednjeročno ne prekorači 2 %. Prav tako upravlja devizne rezerve Evropske unije, ukrepa na tujih deviznih trgih in tako vpliva na menjalni tečaj evra.

Evro za vse države EU

Območju evra naj bi se pridružile vse države EU, ko bodo gospodarsko pripravljene. Države, ki so v EU vstopile leta 2004 in 2007, se postopno že pridružujejo območju evra, medtem ko Danska in Združeno kraljestvo po posebnem političnem dogovoru evra trenutno ne uporabljata.

Za vstop v območje evra mora država zagotoviti dveletno stabilnost menjalnega tečaja svoje valute v primerjavi z evrom. Izpolniti mora tudi druge pogoje, ki zadevajo obrestno mero, proračunski primanjkljaj, stopnjo inflacije in višino javnega dolga.

Cenejša čezmejna plačila

Evropska centralna banka ne skrbi samo za stabilnost cen, prizadeva si tudi kar najbolj znižati stroške, ki jih imajo banke in njihove stranke pri čezmejnih evrskih nakazilih.

Pri visokih denarnih nakazilih se že uporablja TARGET2, ki je sistem plačil v realnem času in ga upravljajo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke. V prihodnosti bo enake prednosti omogočil tudi pri poslovanju z vrednostnimi papirji.

Evropska centralna banka in Evropska komisija sodelujeta tudi pri vzpostavitvi enotnega območja plačil v evrih, ki bo omogočil učinkovitejša in cenejša plačila in nakazila. Tako bodo odslej vse vrste plačil v evrih – z bančnim nakazilom, neposrednim plačilnim nalogom ali s kartico – obravnavane enako. Odpravljene bodo razlike med plačili znotraj države in čezmejnimi plačili. Evropska unija bo prednosti tega sistema razširila še na trajnike.

Na vrh

Institucije in organi EU

• Evropska komisija
  • Gospodarske in finančne zadeve
  • Proračunska reforma
  • Osnovni podatki o evru
• Evropski parlament
  • Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
• Svet Evropske unije
  • Gospodarske in finančne zadeve
• Evropski ekonomsko-socialni odbor
  • Ekonomska in monetarna unija, ekonomska in socialna kohezija
• Odbor regij
  • Komisija za ekonomsko in socialno politiko
• Evropska centralna banka
  • Evropska centralna banka

Možnosti financiranja

• Nepovratna sredstva
• Javni razpisi (javna naročila)

Publikacije, bilteni in statistični podatki

• Publikacije
• Bilteni
• Statistika

Zakonodaja

• Povzetki zakonodaje EU o ekonomskih in monetarnih zadevah
• Veljavna zakonodaja o ekonomskih in monetarnih zadevah (celotna besedila)
• Pogodba o delovanju Evropske unije –- členi 119–144 (ekonomska in monetarna politika)