Ekonomske in monetarne zadeve


Države članice EU usklajujejo svoje nacionalne gospodarske politike, da bi se tako skupaj spopadle z izzivi, denimo s trenutno gospodarsko in finančno krizo. Osemnajst držav članic je šlo še korak dlje, saj so za svojo valuto sprejele evro.

Vse države članice EU so povezane v ekonomsko in monetarno unijo (EMU), ki je okvir sodelovanja na področju gospodarske politike. Skupni cilji so:

  • spodbujanje trajnostne gospodarske rasti, zaposlovanja in socialne blaginje za vse,
  • usklajeno odzivanje na svetovne gospodarske in finančne izzive,
  • povečanje vzdržljivosti držav EU ob zunanjih pretresih.

Zaradi politike EU je nakazovanje denarja v tujino zdaj cenejše.

Usklajeno ukrepanje ob krizi

Države članice, Evropska centralna banka in Evropska komisija vse od začetka finančne in gospodarske krize oktobra 2008 tesno sodelujejo, da bi:

  • ponovno vzpostavile stabilnost in ustrezne pogoje za gospodarsko rast in nova delovna mesta – z usklajevanjem nadzora, intervencij in podpore bankam,
  • zavarovale prihranke – s povečanjem nacionalnih jamstev za bančne vloge do višine vsaj 100 000 evrov na posameznika in banko,
  • ohranile dosegljivost posojil za podjetja in gospodinjstva, 
  • vzpostavile boljši sistem gospodarskega in finančnega upravljanja EU.

Da bi države EU preprečile sesutje bančnega sistema, so bankam takoj priskočile na pomoč z ogromnimi finančnimi vsotami. V letih od 2008 do 2011 so bodisi z obveznicami bodisi z neposrednim kapitalom vložile v banke 1600 milijard evrov, kar je enako 13 % letnega BDP Evropske unije.  

Evropska unija je sprejela tudi varovalne ukrepe, da bi ohranila finančno stabilnost EU in odpravila napetosti na trgih državnega dolga v evrskem območju, in sicer evropski mehanizem za stabilnost (ESM). Ta je nadomestil prejšnje začasne instrumente in je največja mednarodna finančna institucija na svetu. Razpolaga s skoraj 500 milijardami evrov za posojila državam in je postal stalnica celostne strategije EU za finančno stabilnost evrskega območja.

Več o ukrepanju EU ob krizi ter izpopolnjenem upravljanju evra in ekonomske in monetarne unije (EMU): Finančna in gospodarska kriza.

Prednosti evra

Evro je skupna valuta večine držav EU, kar je Evropski uniji omogočilo usklajeno odzivanje na svetovni kreditni krč. Skupna valuta je omogočila tudi večjo stabilnost kot sicer. Tako je denimo Evropska centralna banka (ECB) lahko znižala obrestno mero za celotno območje evra (namesto da bi vsaka država določala svojo) in banke v EU si lahko zdaj izposojajo in posojajo denar pod enakimi pogoji.

Evro uporablja več kot 333 milijonov državljanov EU. Skupna valuta je vsem v korist:

  • državljani in podjetja v evrskem območju nimajo več stroškov z menjavo valute na potovanjih ali pri sklepanju poslov, kar jim prihrani čas in denar,
  • stroški pri čezmejnih plačilih so se močno zmanjšali (ali jih sploh ni),
  • potrošniki in podjetja laže primerjajo cene, kar posledično sili podjetja, da znižujejo visoke cene.

Članstvo v območju evra je jamstvo za stabilnost cen. Evropska centralna banka določa ključne obrestne mere tako, da stopnja inflacije v evrskem območju srednjeročno ne prekorači 2 %. Upravlja tudi devizne rezerve Evropske unije, z intervencijo na tujih deviznih trgih vpliva na menjalni tečaj evra.

Članstvo v evrskem območju

Območju evra naj bi se pridružile vse države EU, ko bodo gospodarsko pripravljene. Države, ki so v EU vstopile leta 2004, 2007 in 2013, se postopno pridružujejo območju evra. Danska in Združeno kraljestvo evra po posebnem političnem dogovoru ne uporabljata.

Za vstop v območje evra mora država zagotoviti dveletno stabilnost menjalnega tečaja svoje valute v primerjavi z evrom in izpolniti stroge pogoje glede:

  • obrestnih mer
  • proračunskega primanjkljaja
  • javnofinančnega dolga
  • stopnje inflacije 

Cenejša čezmejna plačila

Evropska centralna banka ne skrbi samo za stabilnost cen, prizadeva si tudi kar najbolj znižati stroške, ki jih imajo banke in njihove stranke pri čezmejnih evrskih nakazilih.

Pri visokih denarnih nakazilih se že uporablja sistem TARGET2, to je sistem plačil v realnem času, ki ga upravljajo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke. Ko bo junija 2015 začel delovati še sistem TARGET2-Securities (za vrednostne papirje), bo tudi za čezmejno trgovanje z vrednostnimi papirji veljala enotna platforma, ki jo upravlja Evrosistem. Poravnave vrednostnih papirjev bodo tako postale varnejše in učinkovitejše.

Evropska centralna banka in Evropska komisija sodelujeta tudi pri vzpostavitvi enotnega območja plačil v evrih, ki bo omogočil učinkovitejša in cenejša čezmejna negotovinska plačila. Za vse vrste plačil v evrih – z bančnim nakazilom, direktno obremenitvijo ali s plačilno kartico – bodo namreč veljali enaki pogoji, ne glede na to, ali bodo plačila znotraj države ali čezmejna. Evropska unija zdaj enake pogoje uveljavlja za kreditna plačila in direktne obremenitve.

Na vrh

Ekonomska in monetarna unija ter evro

Objavljeno aprila 2013

Publikacija je del zbirke „Politike Evropske unije“.


Na vrh


Videoposnetki


Ostanite povezani

Twitter

  • Evropska komisija – gospodarske in finančne zadeveEnglish (en)

Na vrh

KONTAKT

Splošna vprašanja

Pokličite po telefonu
00 800 6 7 8 9 10 11 Podatki o telefonskih storitvah

Vprašanja po e-pošti

Kontaktni podatki in obiski pri institucijah, kontakti za medije

Povejte nam

Ste našli želene informacije?

DaNe

Kaj ste iskali?

Ali imate kakšne predloge?