Razvoj in sodelovanje

Več kot polovica vse finančne pomoči za revnejše države prihaja iz Evropske unije in njenih držav članic. Evropska unija je tako največja darovalka pomoči na svetu.

Vendar razvojna politika ne vključuje samo oskrbe s čisto vodo in dobrih cest, čeprav je to seveda pomembno. EU spodbuja razvoj tudi s pomočjo trgovine, in sicer tako, da odpira svoje trge izvozu iz revnih držav in spodbuja trgovino med revnimi državami.

Preberi vsePreberi vse

Naložba v našo skupno prihodnost

V letu 2011 je razvojna pomoč EU – pomoč iz skladov EU in iz nacionalnih proračunov držav članic EU znašala skupaj 53 milijard evrov.

Ta znesek predstavlja 0,42 % bruto nacionalnega dohodka (BND) vseh držav EU, zaradi česar je EU najbolj velikodušna darovalka pomoči na svetu. Vendar so še vedno potrebna skupna prizadevanja za dosego cilja, ki ga je določil Evropski svet – pomoč v višini 0,7 % BND do leta 2015.

V novem tisočletju brez revščine

Najpomembnejši cilj razvojne politike Evropske unije je s trajnostnim razvojem odpraviti revščino. Pri tem je ključnih osem razvojnih ciljev novega tisočletja, ki so jih v Združenih narodih leta 2000 sprejeli svetovni voditelji in ki naj bi jih dosegli do leta 2015. Med njimi so zmanjšanje števila skrajno revnih za polovico, ustavitev napredovanja HIV/AIDS ter osnovnošolsko izobraževanje za vse.

Število ljudi, ki živijo v popolni revščini, se je od leta 1990 zmanjšalo za 600 milijonov, vendar je bil napredek pri doseganju drugih ciljev tisočletja manj ugoden. Med cilji, ki jih bo do leta 2015 najtežje doseči, je zmanjšanje umrljivosti mater in otrok pri porodu ter zagotovitev čiste pitne vode. Leta 2011 je EU namenila dodatno milijardo evrov za uresničitev tistih ciljev tisočletja, pri katerih je 79 afriških, karibskih in pacifiških držav najmanj napredovalo.

Evropski komisar za razvoj Andris Piebalgs bo sodeloval v skupini na visoki ravni ZN, ki bo pod vodstvom generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Moona preučila prihodnost svetovne razvojne agende po letu 2015.

EU in razvojni cilji tisočletja

Agenda za spremembe

Agenda za spremembe je nov načrt za razvojno politiko EU, ki so ga leta 2012 sprejeli ministri EU. Določa nov pristop razvojne politike, ki upošteva spremembe v svetu, pojav novih donatorjev in nove izzive za države v razvoju.

Nova politika zagotavlja bolj strateško naravnano ter ciljno in k rezultatom usmerjeno pomoč v dveh delih:

Roka drži rastlino riža ©Natalia Lazarewicz

Program prehranske varnosti EU pomaga ljudem v Aweilu v Sudanu pridelovati riž

uveljavljanje človekovih pravic, demokracije in dobrega upravljanja ter
vključujoča in trajnostna rast – ljudje se sami izkopljejo iz revščine.

Agenda za spremembe je namenjena razvojni pomoči na treh področjih:

socialna zaščita, zdravstvo, izobraževanje in delovna mesta
poslovno okolje, trgovina in svetovni trgi
trajnostno kmetijstvo in energija.

Namenjena je tudi izboljšanju učinkovitosti pomoči in uporabi novih inovativnih načinov financiranja s posojili in nepovratnimi sredstvi ter zagotavljanju usklajenosti vseh politik EU (o podnebnih spremembah, kmetijstvu, trgovini) z njenimi razvojnimi cilji.

Pomoč državam in posameznikom pri odpravljanju revščine

Z leti je EU podprla številne države v njihovih prizadevanjih za izkoreninjenje revščine in ustvarjanje boljše prihodnosti za njihove prebivalce. Pogosto gre za dolgotrajna prizadevanja. Med nedavnimi uspehi so:

izboljšanje dohodkov, zdravja in kakovosti življenja revnih delavcev v južni Indiji, ki dobavljajo tekstilni industriji,
usposabljanje mladih za podjetništvo, upravljanje podjetij in financiranje novoustanovljenih podjetij v Braziliji,
znanstveno utemeljene inovacije za zaščito živine pred muho cece v Keniji,
podpora programu za izobraževanje in usposabljanje v Svaziju.

Primeri razvojnih ukrepov

Nadzor nad svojo usodo

EU želi z razvojno politiko ljudem v državah v razvoju omogočiti nadzor nad svojim življenjem. To pomeni, da je treba:

odpravljati vzroke njihove ranljivosti: pomanjkanje hrane in čiste vode, slabše možnosti na področju izobraževanja, zdravstva, kmetijske pridelave, zaposlovanja, socialnih storitev, infrastrukture in urejenega okolja;
izkoreniniti bolezni in omogočiti dostop do poceni zdravil pri odpravljanju epidemij, denimo HIV/AIDS;
zmanjšati breme dolga držav v razvoju, da bi imele več denarja za ključne javne naložbe, namesto da plačujejo obresti bogatim posojilodajalcem v industrijsko razvitih državah,
spodbujati strategije za samopomoč in izkoreninjenje revščine; podpirati demokratični proces; krepiti spoštovanje človekovih pravic, vključno z enakostjo med spoloma; in spodbujati trdnejše gospodarsko okolje, v katerem se lahko podjetja razvijajo in ustvarjajo delovna mesta.

Na vrh