Zunanja in varnostna politika


Zunanja in varnostna politika, ki smo jo postopoma razvijali skozi desetletja, Evropski uniji omogoča, da v svetovnih zadevah nastopa in ukrepa enotno. 28 držav članic EU ima tako zaradi skupnega nastopa večjo težo, kot če bi vsaka posamezna vodila svojo politiko.

Lizbonska pogodba iz leta 2009 je še okrepila skupno zunanjo in varnostno politiko EU, saj je uvedla:

Mir in varnost

Naloge skupne zunanje in varnostne politike EU:

  • ohranjati mir in varnost v svetu,
  • spodbujati mednarodno sodelovanje,
  • razvijati in utrjevati
    – demokracijo
    – pravno državo
    – človekove pravice in temeljne svoboščine.

Diplomacija in partnerstvo

Opazovalci volitev EU na volišču v Pakistanu © EU

Opazovalci EU na splošnih volitvah leta 2013 v Pakistanu.

EU ima pomembno vlogo pri reševanju vprašanj od iranskega jedrskega programa in stabilizacije razmer v Somaliji in državah Afriškega roga do globalnega segrevanja. Skupna zunanja in varnostna politika EU, ki je namenjena reševanju sporov in spodbujanju mednarodnega dogovarjanja, temelji na diplomaciji; pri tem se EU pogosto opira tudi na trgovinsko politiko, humanitarno pomoč ter varnostno in obrambno politiko.

EU je največja donatorka sredstev za financiranje razvoja, zato ima izjemne možnosti za sodelovanje z državami v razvoju.

Že zaradi svoje demografske in gospodarske teže je zveza 28 držav pomembna svetovna sila. Je največja trgovska sila na svetu in imetnica druge najpomembnejše svetovne valute, evra. Njena moč pa se s sprejemanjem skupnega zunanjepolitičnega stališča še krepi.

Evropska unija sodeluje z vsemi najpomembnejšimi državami v svetu, tudi z državami v vzponu. Zavzema se za sodelovanje, ki temelji na vzajemnih interesih in koristih, pri čemer zagovarja pravice in dolžnosti obeh strani.

Evropska unija se redno udeležuje srečanj na vrhu z Združenimi državami Amerike, Japonsko, Kanado, Rusijo, Indijo in Kitajsko. Mednarodno sodelovanje obsega številna področja, denimo:

  • izobraževanje
  • okolje
  • varnost in obrambo
  • boj proti kriminalu
  • varovanje človekovih pravic.

Mirovne misije

EU je poslala mirovne misije na več kriznih žarišč po svetu. Avgusta 2008 je pomagala doseči premirje med Gruzijo in Rusijo ter tja napotila svoje opazovalce (opazovalna misija EU v Gruziji RUEnglish). Razseljenim osebam je poslala tudi humanitarno pomoč.

Evropska unija ima pomembno vlogo tudi na Balkanu, kjer v sedmih državah financira projekte za okrepitev družbene stabilnosti. Na Kosovo je poslala policijske in pravosodne sile za zagotavljanje javnega reda in miru (EULEX Kosovo SREnglish).

Načini ukrepanja

Predstavnik misije EULEX na Kosovu moškemu v avtu daje informativni letak © EU

Misija EULEX na Kosovu prebivalce obvešča o vlogi EU pri obnovi Balkana.

EU nima stalne vojske, pač pa države članice v okviru skupne zunanje in obrambne politike françaisEnglish zagotavljajo posebne enote za:

  • skupne operacije razoroževanja,
  • humanitarne in reševalne naloge,
  • vojaško svetovanje in pomoč,
  • preprečevanje sporov in ohranjanje miru,
  • krizno upravljanje, vključno z ukrepi za vzpostavljanje miru in stabilizacijo razmer po koncu spora.

EU je od leta 2003 izvedla okoli 30 civilnih misij in vojaških operacij na treh celinah. Operacije so bile namenjene:

  • mirnemu urejanju razmer po cunamiju v Indoneziji,
  • zaščiti beguncev v Maliju in Centralnoafriški republiki,
  • boju proti piratom ob obali Somalije in Afriškega roga françaisEnglish.

Pomen Unije pri zagotavljanju varnosti se povečuje.

Od januarja 2007 ima EU za izvajanje operacij hitrega posredovanja na voljo dve bojni skupini, od katerih ima vsaka približno 1 500 pripadnikov. Po potrebi lahko obe skupini uporabi skoraj istočasno. Odločitev o posredovanju evropskih bojnih skupin sprejmejo ministri držav EU na zasedanju Sveta EU.

Vzhodno partnerstvo

S širitvijo je EU dobila številne nove sosede v vzhodni Evropi in južnem Kavkazu. Varnost, stabilnost in blaginja v teh državah čedalje bolj vplivajo na razmere v EU. Tesnejše sodelovanje med EU in vzhodnoevropskimi partnerskimi državami – Armenijo, Azerbajdžanom, Belorusijo, Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino – je ključni vidik zunanjih odnosov Unije.

Sredozemlje in Bližnji vzhod

Afganistanska policistka na usposabljanju govori s policistko misije EUPOL – © EU

Tečaj za policijske vodstvene kadre na policijski akademiji v Afganistanu.

Po arabski pomladi leta 2011 je EU obnovila evropsko sosedsko politiko DeutschEnglishfrançais, da bi izrazila solidarnost z zagovorniki demokracije v regiji. Politika je namenjena krepitvi odnosov EU z vzhodnimi in južnimi sosedami ter ponuja:

  • politično povezovanje
  • gospodarsko povezovanje
  • večjo mobilnost za prebivalce.

Kljub politični nestabilnosti in težkim gospodarskim razmeram EU še naprej podpira prehod v demokracijo v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu.

Delovna skupina EU-Tunizija usklajuje evropsko in mednarodno pomoč Tuniziji na njeni poti v demokracijo in oživitev gospodarstva. Podobna delovna skupina za pomoč Egiptu je bila ustanovljena novembra 2012.

EU podpira mednarodne pobude za mir na Bližnjem vzhodu na drugačen način. Zagovarja idejo o dveh državah, tj. za sobivanje palestinske in izraelske države. Skupaj z OZN, ZDA in Rusijo (t.i. četverica) spodbuja obe strani k dogovoru.

Na začetku leta 2013 je bil iranski jedrski program eden glavnih virov napetosti v svetu. Novembrska sklenitev prelomnega sporazuma med Iranom in mednarodno skupnostjo je bil prvi korak k rešitvi tega vprašanja. S tem je EU dobila priznanje za svojo vodilno vlogo pri pogajanjih v imenu mednarodne skupnosti.

Azija in Latinska Amerika

Evropska unija krepi odnose tudi z regionalnimi skupinami držav, zlasti v Aziji in Latinski Ameriki. Okrepljena partnerstva s hitro razvijajočimi se azijskimi državami zagotavljajo bolj uravnotežene gospodarske, politične, socialne in kulturne odnose.

Širitev EU: balkanske države

Hrvaška je julija 2013 postala 28. članica EU, Makedonija, Črna gora in Srbija pa so pridobile uradni naziv potencialna članica. Za pridružitev k EU se potegujeta še Albanija ter Bosna in Hercegovina.

Srbija in Kosovo sta se leta 2013 končno začela pogovarjati. Kosovo je leta 2008 razglasilo neodvisnost od Srbije, vendar je njegov mednarodni status še vedno negotov. Evropska unija je vedno spodbujala pogovore med obema stranema, ki sta aprila 2013 tudi dosegli prelomni dogovor. To je dokaz vztrajnosti nekdanje visoke predstavnice EU Catherine Ashton ter predsednikov vlade Srbije in Kosova, pa tudi odločnosti, s katero je EU zavezana miru in spravi na Zahodnem Balkanu. Pokazalo se je tudi, da se evropski narodi in države še naprej zavzemajo za tesnejše odnose z EU.

Vodenje zunanje politike EU

Najvišji organ odločanja v Evropski uniji je Evropski svet, v katerem sedijo vodje držav in vlad vseh 28 držav članic. Svet se sestane štirikrat na leto, na svojih zasedanjih pa opredeli glavna načela in smernice zunanje politike.

Fotografija Federice Mogherini v Evropskem parlamentu

Federice Mogherini, Visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednica Komisije

Vloga visoke predstavnice je skrb za doslednost zunanje in varnostne politike EU. V skladu s tem vodi mesečne sestanke Sveta za zunanje zadeve, ki ga sestavljajo zunanji ministri vseh 28 držav članic EU. Udeležuje se tudi zasedanj Evropskega sveta in poroča o zunanjepolitičnih vprašanjih.

Z večino odločitev v zvezi z zunanjo in varnostno politiko se morajo strinjati vse države EU.

Visoki predstavnici pri delu pomaga služba za zunanje delovanje – diplomatska služba EU s 139 predstavništvi in pisarnami po celem svetu, ki spodbujajo in varujejo evropske vrednote in interese.

Na vrh

Na vrh



Ostanite povezani

Facebook

  • Evropski instrument sosedstva in partnerstva – informacijsko središčeEnglish (en)

Twitter

  • Evropski instrument sosedstva in partnerstva – informacijsko središčeEnglish (en)

Na vrh

KONTAKT

Splošna vprašanja

Pokličite po telefonu
00 800 6 7 8 9 10 11 Podatki o telefonskih storitvah

Vprašanja po e-pošti

Kontaktni podatki in obiski pri institucijah, kontakti za medije

Povezane teme

Povejte nam

Ste našli želene informacije?

DaNe

Kaj ste iskali?

Ali imate kakšne predloge?