Zunanja in varnostna politika

Mir in varnost

Naloge zunanje in varnostne politike EU so ohranjati mir in varnost v svetu; spodbujati mednarodno sodelovanje; razvijati in utrjevati demokracijo, vladavino prava ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Diplomacija in partnerstvo

EU ima pomembno vlogo pri reševanju vseh mednarodnih vprašanj, od globalnega segrevanja do spopadov na Bližnjem vzhodu. Skupna zunanja in varnostna politika EU temelji na uporabi diplomacije, ki se pri reševanju sporov in dogovarjanju po potrebi opre na trgovinsko politiko, zagotavljanje pomoči in mirovne sile. Evropska unija je največja donatorka razvojne pomoči v svetu, zato je v edinstvenem položaju, da lahko ukrepa v sodelovanju z državami v razvoju.

Evropska unija je že zaradi števila držav članic (27) pomemben gospodarski, trgovinski in finančni dejavnik na svetovnem prizorišču. Je največja trgovska sila na svetu in imetnica druge najpomembnejše svetovne valute, evra. To ji daje pomembno vlogo v svetovnih zadevah, njena moč pa se še krepi, saj članice EU vse pogosteje zavzamejo enotno zunanjepolitično stališče.

Evropska unija sodeluje z vsemi najpomembnejšimi državami v svetu, od katerih vsaka zagovarja svoja stališča in interese. Zavzema se za sodelovanje, ki temelji na vzajemnih interesih in koristih, pri čemer imata obe strani svoje pravice in dolžnosti.

Evropska unija se redno udeležuje srečanj na vrhu z Združenimi državami Amerike, Japonsko, Kanado, Rusijo, Indijo in Kitajsko. Sodelovanje s temi in drugimi državami obsega številna področja, denimo izobraževanje, okolje, varnost in obrambo, boj proti kriminalu in varovanje človekovih pravic.

Mirovne misije

EU je poslala mirovne misije na več kriznih žarišč po svetu. Avgusta 2008 je dosegla premirje med Gruzijo in Rusijo ter tja napotila svoje opazovalce (civilna misija EU v Gruziji ). Razseljenim osebam je poslala tudi humanitarno pomoč.

Evropska unija ima pomembno vlogo tudi na Balkanu, kjer v sedmih državah financira projekte pomoči in tako prispeva k večji družbeni stabilnosti. Na Kosovo je decembra 2008 napotila 1 900 pripadnikov policijskih in pravosodnih sil za zagotavljanje javnega reda in miru (EULEX Kosovo ).

Načini ukrepanja

EU nima stalne vojske, pač pa države članice v okviru skupne zunanje in varnostne politike zagotavljajo posebne enote za:

• skupne operacije razoroževanja,
• humanitarne in reševalne naloge,
• vojaško svetovanje in pomoč,
• preprečevanje sporov in ohranjanje miru,
• bojne operacije v kriznih žariščih, vključno z ukrepi za vzpostavljanje miru in stabilizacijo razmer po koncu spora.

Tako med drugim prispevajo k boju proti terorizmu, včasih državam zunaj EU v boju proti terorizmu pomagajo tudi na njihovem ozemlju.

EU je v zadnjih desetih letih za reševanje kriznih razmer v svetu (npr. skrb za mirno urejanje razmer po cunamiju v Ačehu, zaščita beguncev v Čadu, boj proti piratom ob obali Somalije in Afriškega roga ) na tri celine napotila 23 civilnih misij in vojaških operacij. Pomen, ki ga ima Unija pri zagotavljanju varnosti, se povečuje.

Od januarja 2007 ima EU za izvajanje operacij hitrega posredovanja na voljo dve bojni skupini, od katerih ima vsaka približno 1 500 pripadnikov. Po potrebi lahko obe skupini pošlje skoraj istočasno. Odločitev o posredovanju evropskih bojnih skupin sprejmejo ministri držav EU na zasedanju Sveta EU.

Vzhodne sosede

Poleg sodelovanja z Rusijo Evropska unija krepi vezi še z Gruzijo, Armenijo, Azerbajdžanom, Moldavijo, Ukrajino in Belorusijo. Evropska unija je posredovala pri sklenitvi premirja med Rusijo in Gruzijo po vojni avgusta 2008 in v Gruzijo poslala civilno opazovalno misijo, vendar regija še vedno ni popolnoma stabilna. EU namenja tem državam obsežno pomoč in jim ponuja prostotrgovinske sporazume, če uvedejo politične in gospodarske reforme za krepitev demokracije.

Sredozemlje in Bližnji vzhod

Po začetku arabske pomladi leta 2011 je EU obnovila evropsko sosedsko politiko, da bi izrazila solidarnost z zagovorniki demokracije v regiji. Politika je namenjena krepitvi odnosov EU z vzhodnimi in južnimi sosedami ter ponuja politično in gospodarsko povezovanje in večjo mobilnost za prebivalce. Sosedske države, ki so se zavezale političnim in gospodarskim reformam, so deležne močnejše podpore EU in tesnejših stikov.

Delovna skupina EU-Tunizija usklajuje evropsko in mednarodno pomoč Tuniziji na njeni poti v demokracijo in obuditev gospodarstva. Podobna delovna skupina za pomoč Egiptu je bila ustanovljena novembra 2012.

EU podpira tudi mednarodne pobude za mir na Bližnjem vzhodu. Prizadeva si za ureditev, ki bi omogočila sobivanje palestinske in izraelske države, zato skupaj z OZN, ZDA in Rusijo (t.i. četverica) spodbuja obe strani k dogovoru.

Evropska unija tudi vodi pogajanja med mednarodno skupnostjo in Iranom v zvezi z omejitvijo iranskega jedrskega programa.

Azija in Latinska Amerika

Evropska unija krepi odnose tudi z regionalnimi skupinami držav, zlasti v Aziji in Latinski Ameriki. Okrepljena partnerstva s hitro razvijajočimi se azijskimi državami zagotavljajo bolj uravnotežene gospodarske, politične, socialne in kulturne odnose.

Balkanske države: bodoče članice EU

Julija 2013 bo Hrvaška postala 28. članica EU, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in Srbija pa sta že pridobili uradni naziv država kandidatka. Za pridružitev k EU se potegujejo še Albanija, Bosna in Hercegovina ter Črna gora.

Kosovo je leta 2008 razglasilo neodvisnost od Srbije, vendar še vedno ni doseglo popolnega mednarodnega priznanja. Evropska unija si z vodenjem pogajanj med Prištino in Beogradom prizadeva doseči diplomatsko rešitev in daje praktično pomoč.

Vodenje zunanje politike EU

Najvišji organ odločanja v Evropski uniji je Evropski svet, v katerem sedijo vodje držav in vlad vseh 27 držav članic. Svet se sestane štirikrat na leto, na svojih zasedanjih pa opredeli glavna načela in smernice zunanje politike.

Vloga visoke predstavnice Catherine Ashton je zagotavljati doslednost zunanje politike EU. V skladu s tem vodi mesečne sestanke Sveta za zunanje zadeve, ki ga sestavljajo zunanji ministri vseh 27 držav članic EU. Visoka predstavnica se udeležuje tudi zasedanj Evropskega sveta in poroča o zunanjepolitičnih vprašanjih.

Večina odločitev v zvezi z zunanjo in varnostno politiko se sprejema soglasno – z odločitvijo se morajo strinjati vse države EU.

Visoki predstavnici pri delu pomaga služba za zunanje delovanje, – diplomatska služba EU z več kot 141 predstavništvi in pisarnami po celem svetu, ki spodbujajo in varujejo evropske interese.

Na vrh

Institucije in organi EU

• Evropska komisija
  • EU v svetu
  • Evropska služba za zunanje delovanje
  • Evropska sosedska politika
  • Humanitarna pomoč in civilna zaščita
  • Razvoj in sodelovanje EuropeAid
  • Zunanja trgovina
  • Širitev
• Evropski parlament
  • Odbor za zunanje odnose (AFET)
  • Pododbor za človekove pravice (DROI)
  • Pododbor za varnost in obrambo (SEDE)
  • Odbor za razvoj (DEVE)
  • Odbor za mednarodno trgovino (INTA)
• Svet Evropske unije
  • Splošne zadeve
  • Zunanje zadeve
• Evropski ekonomsko-socialni odbor
  • Zunanji odnosi
• Odbor regij
  • Komisija za državljanstvo, upravljanje ter institucionalne in zunanje zadeve (CIVEX)
• Evropska investicijska banka
  • Afriške, karibske in pacifiške države (AKP)
  • Azija in Latinska Amerika
  • Sklad za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo
• Agencije EU
  • Evropska akademija za varnost in obrambo
  • Evropski inštitut za varnostne študije
  • Satelitski center Evropske unije
  • Evropska obrambna agencija

Možnosti financiranja

• Nepovratna sredstva
• Javni razpisi (javna naročila)

Publikacije, bilteni in statistični podatki

• Publikacije
• Bilteni
• Statistični podatki

Zakonodaja

• Povzetki zakonodaje EU o zunanjih zadevah in varnostni politiki / Zunanji odnosi / Humanitarna pomoč / Zunanja trgovina / Razvoj in sodelovanje / Človekove pravice in demokracija / Boj proti terorizmu
• Veljavna zakonodaja o zunanjih zadevah in varnostni politiki
• Pogodba o Evropski uniji (členi 21–46)
• Pogodba o delovanju Evropske unije (členi 205–222)