Zunanja in varnostna politika


Evropska unija vodi svojo lastno zunanjo in varnostno politiko, ki jo je postopoma razvila skozi desetletja in ji omogoča, da v svetovnih zadevah nastopa in ukrepa enotno.

28 držav članic EU ima tako zaradi skupnega nastopa večjo težo in pomen v svetu, kot če bi vsaka posamezna vodila svojo, ločeno politiko.

Lizbonska pogodba iz leta 2009 je še okrepila skupno zunanjo in varnostno politiko EU, saj je uvedla funkcijo visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter evropsko diplomatsko službo, tj. evropsko službo za zunanje delovanje.

Mir in varnost

Naloge zunanje in varnostne politike EU so ohranjati mir in varnost v svetu; spodbujati mednarodno sodelovanje; razvijati in utrjevati demokracijo, vladavino prava ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Opazovalci volitev EU na volišču v Sierra Leoneju © EU

Opazovalci EU na volitvah v Sierra Leoneju, 2012. EU se zavzema za demokracijo in človekove pravice v svetu.

Diplomacija in partnerstvo

EU ima pomembno vlogo pri reševanju mednarodnih vprašanj, od globalnega segrevanja do spopadov na Bližnjem vzhodu. Skupna zunanja in varnostna politika EU temelji na uporabi diplomacije, ki se pri reševanju sporov in dogovarjanju po potrebi opre na trgovinsko politiko, zagotavljanje pomoči in mirovne sile. Evropska unija je največja donatorka razvojne pomoči v svetu, zato ima možnost, da ukrepa v sodelovanju z državami v razvoju.

Evropska unija ima že zaradi svoje velikosti pomembno svetovno vlogo na gospodarskem, trgovinskem in finančnem področju. Je največja trgovska sila na svetu in imetnica druge najpomembnejše svetovne valute, evra. To ji daje pomembno vlogo v svetovnih zadevah, njena moč pa se še krepi, saj članice EU vse pogosteje zavzamejo enotno zunanjepolitično stališče.

Evropska unija sodeluje z vsemi najpomembnejšimi državami v svetu, od katerih vsaka zagovarja svoja stališča in interese. Zavzema se za sodelovanje, ki temelji na vzajemnih interesih in koristih, pri čemer imata obe strani svoje pravice in dolžnosti.

Evropska unija se redno udeležuje srečanj na vrhu z Združenimi državami Amerike, Japonsko, Kanado, Rusijo, Indijo in Kitajsko. Sodelovanje s temi in drugimi državami obsega številna področja, denimo izobraževanje, okolje, varnost in obrambo, boj proti kriminalu in varovanje človekovih pravic.

Mirovne misije

EU je poslala mirovne misije na več kriznih žarišč po svetu. Avgusta 2008 je dosegla premirje med Gruzijo in Rusijo ter tja napotila svoje opazovalce (civilna misija EU v Gruziji English). Razseljenim osebam je poslala tudi humanitarno pomoč.

Evropska unija ima pomembno vlogo tudi na Balkanu, kjer v sedmih državah financira projekte pomoči in tako prispeva k večji družbeni stabilnosti. Na Kosovo je decembra 2008 napotila 1 900 pripadnikov policijskih in pravosodnih sil za zagotavljanje javnega reda in miru (EULEX Kosovo English).

Predstavnik misije EULEX na Kosovu moškemu v avtu daje informativni letak © EU

Predstavnik misije EULEX na Kosovu prebivalce obvešča o vlogi EU pri obnovi Zahodnega Balkana

Načini ukrepanja

EU nima stalne vojske, pač pa države članice v okviru skupne zunanje in varnostne politike zagotavljajo posebne enote za:

  • skupne operacije razoroževanja,
  • humanitarne in reševalne naloge,
  • vojaško svetovanje in pomoč,
  • preprečevanje sporov in ohranjanje miru,
  • bojne operacije v kriznih žariščih, vključno z ukrepi za vzpostavljanje miru in stabilizacijo razmer po koncu spora.

Med drugim prispevajo tudi k boju proti terorizmu, včasih državam zunaj EU v boju proti terorizmu pomagajo tudi na njihovem ozemlju.

Predstavniki misije EUPOL se pogovarjajo z otrokom v Afganistanu © EU

EU pomaga izobraževati policiste in pravosodne organe v Afganistanu.

EU je v zadnjih desetih letih za reševanje kriznih razmer v svetu vodila 23 civilnih misij in vojaških operacij na treh celinah, mirno urejanje razmer po cunamiju v Ačehu, zaščita beguncev v Čadu, boj proti piratom ob obali Somalije in Afriškega roga English (en) français (fr) . Pomen, ki ga ima Unija pri zagotavljanju varnosti, se povečuje.

Od januarja 2007 ima EU za izvajanje operacij hitrega posredovanja na voljo dve bojni skupini, od katerih ima vsaka približno 1 500 pripadnikov. Po potrebi lahko obe skupini pošlje skoraj istočasno. Odločitev o posredovanju evropskih bojnih skupin sprejmejo ministri držav EU na zasedanju Sveta EU.

Vzhodne sosede

Poleg sodelovanja z Rusijo Evropska unija krepi vezi še z Gruzijo, Armenijo, Azerbajdžanom, Moldavijo, Ukrajino in Belorusijo. Evropska unija je posredovala pri sklenitvi premirja med Rusijo in Gruzijo po vojni avgusta 2008 in v Gruzijo poslala civilno opazovalno misijo, vendar regija še vedno ni popolnoma stabilna. EU namenja tem državam obsežno pomoč in jim ponuja prostotrgovinske sporazume, če uvedejo politične in gospodarske reforme za krepitev demokracije.

Sredozemlje in Bližnji vzhod

Od arabske pomladi leta 2011 je EU obnovila evropsko sosedsko politiko Deutsch (de) English (en) español (es) français (fr) hrvatski (hr) , da bi izrazila solidarnost z zagovorniki demokracije v regiji. Politika je namenjena krepitvi odnosov EU z vzhodnimi in južnimi sosedami ter ponuja politično in gospodarsko povezovanje in večjo mobilnost za prebivalce. Sosedske države, ki so se zavezale političnim in gospodarskim reformam, so deležne močnejše podpore EU in tesnejših stikov.

Delovna skupina EU-Tunizija usklajuje evropsko in mednarodno pomoč Tuniziji na njeni poti v demokracijo in oživitev gospodarstva. Podobna delovna skupina za pomoč Egiptu je bila ustanovljena novembra 2012.

EU podpira tudi mednarodne pobude za mir na Bližnjem vzhodu. Prizadeva si za ureditev, ki bi omogočila sobivanje palestinske in izraelske države, zato skupaj z OZN, ZDA in Rusijo (t.i. četverica) spodbuja obe strani k dogovoru.

Evropska unija tudi vodi pogajanja med mednarodno skupnostjo in Iranom v zvezi z omejitvijo iranskega jedrskega programa.

Azija in Latinska Amerika

Evropska unija krepi odnose z regionalnimi skupinami držav, zlasti v Aziji in Latinski Ameriki. Okrepljena partnerstva s hitro razvijajočimi se azijskimi državami zagotavljajo bolj uravnotežene gospodarske, politične, socialne in kulturne odnose.

Balkanske države: bodoče članice EU

Hrvaška je julija 2013 postala 28. članica EU, Makedonija, Črna gora in Srbija pa so pridobile uradni naziv država kandidatka. Za pridružitev k EU se potegujeta še Albanija ter Bosna in Hercegovina.

Kosovo je leta 2008 razglasilo neodvisnost od Srbije, vendar še vedno ni doseglo popolnega mednarodnega priznanja. Evropska unija si z vodenjem pogajanj med Prištino in Beogradom prizadeva doseči diplomatsko rešitev in daje praktično pomoč.

Vodenje zunanje politike EU

Najvišji organ odločanja v Evropski uniji je Evropski svet, v katerem sedijo voditelji držav in vlad vseh 28 držav članic. Svet se sestane štirikrat na leto, na svojih zasedanjih pa opredeli glavna načela in smernice zunanje politike.

Visoka predstavnica EU Catherine Ashton in generalni sekretar ZN Ban Ki-Moon © EU

Visoka predstavnica EU Catherine Ashton na srečanju z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki-Moonom: za zagotavljanje miru je pomembno mednarodno sodelovanje.

Vloga visoke predstavnice Catherine Ashton je skrb za doslednost zunanje politike EU. V skladu s tem vodi mesečne sestanke Sveta za zunanje zadeve, ki ga sestavljajo zunanji ministri vseh 28 držav članic EU. Visoka predstavnica se udeležuje tudi zasedanj Evropskega sveta in poroča o zunanjepolitičnih vprašanjih.

Večina odločitev v zvezi z zunanjo in varnostno politiko se sprejema soglasno – z odločitvijo se morajo strinjati vse države EU.

Visoki predstavnici pri delu pomaga služba za zunanje delovanje – diplomatska služba EU z več kot 140 predstavništvi in pisarnami po celem svetu, ki spodbujajo in varujejo evropske interese.

Na vrh

Na vrh



Ostanite povezani

Facebook

  • Evropski instrument sosedstva in partnerstva – informacijsko središčeEnglish (en)

Twitter

  • Evropski instrument sosedstva in partnerstva – informacijsko središčeEnglish (en)

Na vrh

KONTAKT

Splošna vprašanja

Pokličite po telefonu
00 800 6 7 8 9 10 11 Podatki o telefonskih storitvah

Vprašanja po e-pošti

Kontaktni podatki in obiski pri institucijah, kontakti za medije

Povezane teme

Povejte nam

Ste našli želene informacije?

DaNe

Kaj ste iskali?

Ali imate kakšne predloge?