Avdiovizualno področje in mediji


V skladu s pravili EU velja tudi za avdiovizualne medijske vsebine (filmske, televizijske, video, radio) kot za vse drugo blago in storitve načelo prostega in poštenegapretoka po enotnem evropskem trgu, ne glede na način podajanja (tradicionalni televizijski programi, video na zahtevo, internet itd.).

To je cilj avdiovizualne in medijske politike EU English, zlasti direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah English. EU bo poleg tega s svojim programom Ustvarjalna Evropa v avdiovizualni sektor vložila približno 1,4 milijarde evrov.

Osnovna pravila

Otrok gleda televizijo © Shutterstock

Predpisi EU ščitijo otroke pred škodljivimi medijskimi vsebinami.

Cilji

V skladu z direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah morajo države EU medsebojno uskladiti svoje predpise zaradi naslednjih ciljev:

  • oblikovanje primerljivih pogojev v vseh državah za razvoj novih avdiovizualnih medijev,
  • zaščita otrok in potrošnikov,
  • varovanje pluralnosti medijev English,
  • preprečevanje rasnega in verskega sovraštva,
  • ohranjanje kulturne pestrosti,
  • zagotavljanje neodvisnosti nacionalnih medijskih regulatorjev.

Metode

EU države spodbuja, da se držijo osnovnih standardov na naslednjih področjih:

  • oglaševanje in promocija: osnovna pravila, posebna pravila in omejitve za določene izdelke (npr. alkohol, tobačni izdelki in zdravila), ne več kot 12 minut oglaševanja na uro;
  • pomembni načrtovani dogodki: denimo olimpijske igre in svetovno prvenstvo v nogometu, se ne prenašajo samo na plačljivih televizijskih kanalih, ampak so na voljo širšemu občinstvu;
  • zaščita otrok: nasilne in pornografske oddaje morajo biti na sporedu pozno zvečer ali pa mora biti dostop do njih omejen z napravo, ki omogoča starševski nadzor;
  • promocija evropskih filmov in avdiovizualne vsebine: vsaj polovica televizijskega oddajnega časa mora biti namenjena evropskim filmskim in televizijskim programom. Tudi storitve video na zahtevo morajo zagotoviti promocijo evropskih del;
  • invalidne osebe: spodbuda za medijske družbe, da zagotovijo dostopnost svojih avdiovizualnih vsebin tudi za vidno in slušno prizadete gledalce.

Evropska komisija je z javnim posvetovanjem leta 2013 raziskala tudi pomen prepletanja tradicionalne televizije in interneta English za Evropo.

Promocija evropskih vsebin

Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah English spodbuja kulturno različnost s podporo produkciji in distribuciji evropskih filmov in drugim avdiovizualnim vsebinam:

  • direktiva določa, da morajo radiotelevizijske hiše vsaj polovico svojega oddajnega časa nameniti evropskim filmom in programom (to ne zajema informativnih oddaj, športnih dogodkov, iger, oglaševanja, teleteksta in televizijske prodaje).
  • tudi storitve video na zahtevo si morajo prizadevati za promocijo evropskih del: države EU lahko v katalogih te storitve rezervirajo določen delež za evropsko produkcijo ali kako drugače zagotovijo, da so te vsebine vidno prikazane v katalogih. Države lahko od ponudnikov storitev video na zahtevo zahtevajo tudi finančno podporo produkciji in/ali nakupu takih del.

Na mednarodni ravni je EU podpisnica konvencije Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov ter je zagotovila izjemo iz prostotrgovinskih pravil Svetovne trgovinske organizacije, t. i. kulturno izjemo, ki državam EU dovoljuje omejitev uvoza kulturnih dobrin, denimo filmov.

Storitve javne radiotelevizije

Države EU spodbujajo storitve javne radiotelevizije – Amsterdamska pogodba iz leta 1999 priznava pomen javne radiotelevizije pri izpolnjevanju demokratičnih, družbenih in kulturnih potreb ter preprečevanju, da bi ena sama radiotelevizijska hiša imela prevladujoči položaj.

Zato za državno podporo javnim radiotelevizijskim hišam ne veljajo stroga pravila EU glede državne pomoči, vendar zgolj pod pogojem, da se sredstva uporabijo za opravljanje javnih storitev in pri tem zasebne radiotelevizijske hiše niso nepošteno prikrajšane.

Program Ustvarjalna Evropa

Sedemletni program Ustvarjalna Evropa si prizadeva za okrepitev evropskega kulturnega in ustvarjalnega sektorja s financiranjem vsaj:

  • 250 000 umetnikov in kulturnih delavcev,
  • 2 000 kinematografov,
  • 800 filmov,
  • 4 500 književnih prevodov.

Z novo finančno jamstveno shemo bo malim podjetjem v tem sektorju zagotovila dostop do bančnih posojil v vrednosti do 750 milijonov evrov.

Filmski studio © Shutterstock

EU podpira evropsko filmsko industrijo.

Cilji programa

  • Varovanje in promocija evropske kulturne in jezikovne različnosti in bogastva.
  • Spodbujanje gospodarske rasti.
  • Pomoč kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju pri prilagajanju na digitalno dobo in globalizacijo.
  • Odpiranje novih priložnosti v mednarodnem prostoru, novih trgov in občinstev.

Filmska dediščina

EU spodbuja sodelovanje držav članic pri ohranjanju in varovanju najpomembnejših del kulturnega pomena, kar vključuje tudi filmska dela. Zato je objavila priporočilo, s katerim je pozvala k sistematičnemu zbiranju, katalogizaciji, ohranjanju in restavriranju evropske filmske dediščine English, da bo ta na voljo tudi prihodnjim generacijam.

Na vrh

Kultura in avdiovizualno področje

Objavljeno novembra 2014

Publikacija je del zbirke „Politike Evropske unije“.


Na vrh



KONTAKT

Splošna vprašanja

Pokličite po telefonu
00 800 6 7 8 9 10 11 Podatki o telefonskih storitvah

Vprašanja po e-pošti

Kontaktni podatki in obiski pri institucijah, kontakti za medije

Povejte nam

Ste našli želene informacije?

DaNe

Kaj ste iskali?

Ali imate kakšne predloge?