You are here:

Avdiovizualno področje in mediji

V skladu s pravili EU velja tudi za avdiovizualne medijske vsebine (filmske, televizijske, video) kot za vse drugo blago in storitve načelo prostega pretoka v skladu s poštenimi pravili po enotnem evropskem trgu, ne glede na način predvajanja (tradicionalni televizijski programi, video na zahtevo, internet itd.).

To je cilj avdiovizualne in medijske politike EU Seznam prevodov predhodne povezave   English (en) , zlasti direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah Seznam prevodov predhodne povezave   English (en)

EU bo s svojim programom Ustvarjalna Evropa Seznam prevodov predhodne povezave   English (en) v avdiovizualni sektor vložila približno 1, 4 milijarde evrov.

Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah

Cilji

V skladu z direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah morajo države EU medsebojno uskladiti svoje predpise za uresničitev naslednjih ciljev:

  • oblikovanje primerljivih pogojev v vseh državah za razvoj novih avdiovizualnih medijev,
  • zaščita otrok in potrošnikov,
  • varovanje pluralnosti medijev, Seznam prevodov predhodne povezave   English (en)
  • preprečevanje rasnega in verskega sovraštva,
  • ohranjanje kulturne različnosti,
  • zagotavljanje neodvisnosti nacionalnih medijskih regulatorjev.

Metode

EU države spodbuja, da upoštevajo osnovne standarde na naslednjih področjih:

  • oglaševanje: pravila in omejitve za določene izdelke (npr.alkohol, tobačni izdelki in zdravila), ne več kot 12 minut oglaševanja na uro;
  • pomembni dogodki: denimo olimpijske igre in svetovno prvenstvo v nogometu, se ne prenašajo samo na plačljivih televizijskih kanalih, ampak so na voljo širšemu občinstvu;
  • zaščita otrok: nasilne in pornografske oddaje morajo biti na sporedu pozno zvečer ali pa mora biti dostop do njih omejen z možnostjo starševskega nadzora;
  • promocija evropskih filmov in avdiovizualne vsebine: vsaj polovica televizijskega oddajnega časa mora biti namenjena evropskim filmskim in televizijskim programom.Tudi storitve videa na zahtevo morajo zagotoviti promocijo evropskih del;
  • dostopnost: medijske družbe morajo zagotoviti dostopnost svojih avdiovizualnih vsebin tudi za vidno in slušno prizadete gledalce. 

Evropska komisija je leta 2013 z javnim posvetovanjem preučila prepletanje tradicionalne televizije in interneta Seznam prevodov predhodne povezave   English (en) . Ugotovitve posvetovanja Seznam prevodov predhodne povezave   English (en) je tudi objavila, kmalu pa bo sledilo še ovrednotenje obstoječe direktive v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov

Promocija evropskih filmov in oddaj

Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah spodbuja kulturno različnost s podporo produkciji in distribuciji evropskih filmov in drugim avdiovizualnim vsebinam:

  • direktiva določa, da morajo radiotelevizijske hiše vsaj polovico svojega oddajnega časa nameniti evropskim filmom in oddajam (to ne zajema informativnih oddaj, športnih dogodkov, iger, oglaševanja, teleteksta in televizijske prodaje);
  • tudi storitve videa na zahtevo si morajo prizadevati za promocijo evropskih del, in sicer tako, da v katalogih namenijo določen del svojega programa evropskim vsebinam ali poskrbijo za drugo obliko njihove promocije. 

Na mednarodni ravni je EU podpisnica konvencije Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov.Zagotovila je izjemo iz prostotrgovinskih pravil Svetovne trgovinske organizacije, t.i.kulturno izjemo, ki državam EU dovoljuje omejitev uvoza kulturnih dobrin, denimo filmov.

Storitve javne radiotelevizije

Države EU spodbujajo storitve javne radiotelevizije – Amsterdamska pogodba iz leta 1999 priznava pomen javne radiotelevizije pri izpolnjevanju demokratičnih, družbenih in kulturnih potreb ter preprečevanju, da bi ena sama ali več radiotelevizijskih hiš imelo prevladujoči položaj.

Zato za državno podporo javnim radiotelevizijskim hišam ne veljajo stroga pravila EU glede državne pomoči, vendar zgolj pod pogojem, da se sredstva uporabijo za opravljanje javnih storitev in pri tem zasebne radiotelevizijske hiše niso nepošteno prikrajšane.

Program Ustvarjalna Evropa

Sedemletni program Ustvarjalna Evropa si prizadeva za okrepitev evropskega kulturnega in avdiovizualnega sektorja s financiranjem vsaj:

  • 250 000 umetnikov in kulturnih delavcev,
  • 2 000 kinematografov,
  • 800 filmov,
  • 4 500 književnih prevodov.

Malim podjetjem v tem sektorju bo zagotovil tudi zajamčena bančna posojila v vrednosti do 750 milijonov evrov.

Najpomembnejši cilji programa:

  • promocija evropske kulturne in jezikovne različnosti;
  • spodbujanje gospodarske rasti in konkurenčnosti v ustvarjalnemu sektorju;
  • pomoč ustvarjalnemu in kulturnemu sektorju pri prilagajanju na digitalne tehnologije in razvoju novih poslovnih modelov;
  • zagotavljanje ustvarjalnih del širšemu občinstvu v Evropi in drugod po svetu.

Varovanje evropske filmske dediščine

EU se zavzema za ohranjanje in varovanje najpomembnejših del kulturnega pomena, kar vključuje tudi filmska dela. Zato je objavila priporočilo o evropski filmski dediščini Seznam prevodov predhodne povezave   English (en) , s katerim je države EU pozvala k zbiranju, katalogizaciji, ohranjanju in restavriranju filmov, da bodo ti na voljo tudi prihodnjim generacijam.