Avdiovizualno področje in mediji

Visoki standardi in velika ponudba

Avdiovizualni mediji so poslovno zanimivo področje, ki vključuje kulturno različnost, javne storitve in družbeno odgovornost. Avdiovizualno politiko oblikujejo države same. EU določa nekatera temeljna pravila in smernice za zaščito splošnih interesov, denimo odprtih trgov EU in poštene konkurence.

Preberi vsePreberi vse

Televizija in storitve na zahtevo

EU od leta 1989 uspešno ureja čezmejno oddajanje televizijskih programov. V tem času je že večkrat posodobila pravila, saj je bilo treba upoštevati novejšo ponudbo televizijskih storitev (vključno s televizijskimi storitvami na zahtevo), ki jih omogočajo različne naprave, denimo mobilni telefoni in druge prenosne naprave (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah).

Predpisi EU za večjo zaščito otrok pred škodljivimi medijskimi vsebinami.

V skladu z direktivo morajo države EU medsebojno uskladiti svoje predpise zaradi naslednjih ciljev:

prosto trgovanje na trgu EU s televizijskimi programi in storitvami;
televizijske postaje po možnosti namenijo vsaj polovico programskega časa evropskim filmom in oddajam; tudi storitve na zahtevo spodbujajo evropsko produkcijo;
zaščita kulturne različnosti in drugih pomembnih ciljev javnega interesa;
pomembni dogodki, kot so olimpijske igre in svetovno prvenstvo v nogometu, se prenašajo ne samo na plačljivih televizijskih kanalih, ampak so na voljo širšemu občinstvu;
zaščita otrok in mladoletnih oseb pred nasilno ali pornografsko vsebino z uvrstitvijo takšnih oddaj na spored pozno zvečer in/ali z omejitvijo dostopa z vgraditvijo zapore v daljinske upravljavce;
osebe, ki so v televizijski oddaji izpostavljene nepošteni kritiki, imajo pravico do odgovora in pojasnila;
vse avdiovizualne medijske storitve upoštevajo osnovne zahteve glede oglaševanja (spoštovanje človekovega dostojanstva, omejevanje oglaševanja alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov, zdravil itd.);
televizijske postaje oglaševanju namenijo največ 12 minut na uro.

EU podpira evropsko filmsko industrijo.

Sistem javne radiotelevizije

Države EU spodbujajo storitve javne radiotelevizije – Amsterdamska pogodba iz leta 1999 priznava pomen javne radiotelevizije pri izpolnjevanju demokratičnih, družbenih in kulturnih potreb ter preprečevanju, da bi ena sama radiotelevizijska hiša imela prevladujoči položaj.

Vlade lahko javne radiotelevizijske hiše tudi finančno podpirajo, če je financiranje namenjeno opravljanju javnih storitev in če ne ovira običajnih poslovnih dejavnosti ali izkrivlja konkurence med radiotelevizijskimi hišami.

Evropske vsebine (kulturna izjema)

Zaradi bojazni, da bo ameriška produkcija zasedla levji delež na evropskem trgu direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah določa minimalni delež evropskih programov. Čeprav države EU posnamejo več filmov kot Združene države, 75 % prihodka v evropskih kinematografih ustvarijo ameriški filmi.

EU je podpisnica Konvencije UNESCO o zaščiti in spodbujanju kulturne različnosti, zato se je dogovorila za izjemo od predpisov o prosti trgovini Svetovne trgovinske organizacije, da bi zaščitila svojo kulturno različnost in spodbudila lokalno produkcijo. Ta t.i. „kulturna izjema“ državam članicam omogoča, da omejijo uvoz kulturnih izdelkov, na primer filmov.

MEDIA 2007–2013

Program MEDIA zagotavlja finančno podporo kakovostnim evropskim filmom in televizijskim oddajam. Namen programa je povečati produkcijo in distribucijo v Evropi ter promovirati evropske filme, druga avdiovizualna dela in nove digitalne tehnologije.

Nov program MEDIA Mundus (2011–2013) s proračunom 15 milijonov EUR izkorišča vedno večji interes avdiovizualne industrije za svetovno sodelovanje. Na evropske in mednarodne trge prinaša proizvode različnih kultur ter tako povečuje potrošnikovo izbiro. Ustvarja tudi nove poslovne priložnosti za avdiovizualne delavce v Evropi in v svetu.