Kmetijstvo

Pomembna je kakovost, ne količina

Kmetijska politika EU se je v zadnjih letih prilagodila spremenjenim razmeram v Evropi. Njeni cilji so:

• kmetom omogočiti, da za evropske potrošnike proizvajajo zadostne količine varne in kakovostne hrane (žito, meso, mlečni izdelki, sadje, zelenjava, vino ...) ter prispevajo k diverzifikaciji podeželskega gospodarstva in izpolnjevanju visokih standardov na področju varstva okolja in dobrobiti živali;
• svetovati potrošnikom, da bi lahko na podlagi ustreznih informacij izbirali živila, zlasti v okviru sistemov EU za označevanje kakovosti. Oznake za živila z geografskim poreklom, hrano iz tradicionalnih sestavin in tradicionalne pridelave ter ekološko pridelano hrano povečujejo konkurenčnost evropskih živil na svetovnih trgih;
• spodbujati inovacije na področju kmetijstva in predelave hrane (tudi z raziskovalnimi projekti EU) za povečanje produktivnosti in zmanjšanje okoljskih učinkov, denimo z uporabo stranskih proizvodov pridelave in odpadnih proizvodov pri proizvodnji energije;
• spodbujati pravične trgovinske odnose z državami v razvoju, in sicer z zmanjšanjem izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode, kar bi državam v razvoju olajšalo njihovo prodajo.

Prihodnji izzivi

Do leta 2050 bo treba zaradi porasta števila prebivalstva in zato, ker je na jedilniku premožnejših potrošnikov več mesa, podvojiti svetovno proizvodnjo hrane, pri tem pa upoštevati učinke podnebnih sprememb (izguba biološke raznovrstnosti, slabša kakovost tal in vode).

Kot odgovor na te izzive in ob upoštevanju želja evropskih državljanov bo poudarek kmetijske politike EU po letu 2013 zlasti na:

• trajnostnem kmetovanju
• inovacijah, raziskavah in širjenju znanja
• ustreznejšem sistemu podpore za evropske kmete.

Zakaj je kmetijstvu namenjen tako velik delež proračuna EU

Kmetijska politika EU se od vseh skupnih politik upravlja bolj centralno, na evropski ravni. To pomeni, da z denarjem, ki bi ga vlade namenile kmetijstvu, upravlja EU.

Kljub temu se je delež proračuna EU, namenjen kmetijstvu, zelo zmanjšal (z največ 70 % v 70. letih prejšnjega stoletja na približno 40 % danes). To zmanjšanje odraža povečanje drugih obveznosti EU in prihranke stroškov zaradi reform. Evropska unija je leta 2004 sprejela 12 novih držav članic, ne da bi povečala stroške za kmetijstvo.

Na vrh

Institucije in organi EU

• Evropska komisija
  • Kmetijstvo in razvoj podeželja
• Evropski parlament
  • Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
• Svet Evropske unije
  • Kmetijstvo in ribištvo
• Evropski ekonomsko-socialni odbor
  • Kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
• Odbor regij
  • Komisija za naravne vire
• Agencije EU
  • Evropska agencija za varnost hrane
  • Urad Skupnosti za rastlinske sorte
  • Evropska agencija za okolje

Možnosti financiranja

• Nepovratna sredstva
• Javni razpisi (javna naročila)

Publikacije, bilteni in statistični podatki

• Publikacije
• Bilteni
• Statistični podatki

Zakonodaja

• Povzetki zakonodaje EU o kmetijstvu
• Veljavna zakonodaja o kmetijstvu (celotna besedila)
• Pogodba o delovanju Evropske unije – členi 38–44 (kmetijstvo in ribištvo)