Novice

Evropski parlament je 23. marca potrdil delno spremembo pogodbe in tako omogočil uvedbo evropskega mehanizma za stabilnost. Poslance so tudi prepričali pozitivni signali iz držav, da naj bi se medvladni mehanizem približal evropskemu okviru delovanja.

Nova pravila komitologije

Prvega marca 2011 so začela veljati nova pravila komitologije, ki določajo, kako države članice nadzorujejo izvajanje izvedbenih pooblastil Evropske komisije. Nova pravila uvajajo dva postopka: svetovalni postopek in postopek preverjanja.

Zelena luč za evropsko državljansko pobudo

Svet EU je 16. februarja sprejel uredbo, po kateri bodo od leta 2012 evropski državljani Komisijo lahko pozvali k pripravi zakonodajnih predlogov, če bo podpornikov pobude vsaj milijon iz večjega števila držav članic.

Evropska komisija se strinja z manjšo spremembo pogodbe

Evropska komisija je 15. januarja dala pozitivno mnenje o sklepu Evropskega sveta, da je treba Lizbonsko pogodbo spremeniti pred letom 2013 in tako omogočiti vzpostavitev evropskega mehanizma za stabilnost, s tem pa zavarovati finančno stabilnost evrskega območja.

Towards a permanent stability mechanism

On December 17, the heads of state and government of the 27 EU countries agreed on a limited amendment to the Treaty on the establishment of a future permanent mechanism to safeguard the financial stability of the euro area as a whole. This amendment should enter into force on 1 January 2013.

28. oktobra so se voditelji držav in vlad dogovorili o vzpostavitvi stalnega kriznega mehanizma, da bi zaščitili finančno stabilnost evrskega območja. Predsednik Evropskega sveta Van Rompuy se bo posvetoval z državami članicami o ustrezni spremembi Pogodbe. Končno odločitev bodo sprejeli na naslednjem zasedanju Evropskega sveta 16. in 17. decembra, sprememba Pogodbe pa bo ratificirana najpozneje sredi leta 2013.

1. julija je Belgija od Španije prevzela predsedovanje Evropski uniji. Za drugo polovico leta 2010 je pripravila ambiciozen delovni načrt.

Kmalu 18 evropskih poslancev več

Sprememba Lizbonske pogodbe, po kateri bo v Evropskem parlamentu sedelo 18 novih poslancev, bo kmalu v celoti potrjena. Potrdili so jo Evropski parlament in predstavniki držav članic na medvladni konferenci 23. junija. Ob zadnjih volitvah v Evropski parlament Lizbonska pogodba še ni veljala, zato smo lahko izvolili samo 736 poslancev. Spremembo Pogodbe morajo zdaj ratificirati vse države članice.

Ministri za zunanje zadeve so 26. aprila dosegli politični dogovor o predlogu za ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), ki bo delovala kot diplomatska služba za EU in zajemala tudi delegacije Unije v tretjih državah.

Evropska državljanska pobuda, ki jo je uvedla Lizbonska pogodba, bo okrepila demokratičnost Evropske unije, saj bodo imeli državljani neposreden vpliv na oblikovanje evropskih politik.

Nova komisarska ekipa predsednika Barrosa je dobila podporo Parlamenta.

Okrevanje gospodarstva, položaj EU v svetu in državljanske pravice so prednostne naloge španskega predsedstva.

Evropski parlament dobiva z Lizbonsko pogodbo več zakonodajnih pristojnosti in večjo moč pri oblikovanju Evrope. Postopek soodločanja, ki postavlja Evropski parlament v enakopraven položaj s Svetom EU, se širi še na področja priseljevanja, proračuna EU in energetike. Institucije Evropske unije tako postajajo bolj odgovorne državljanom.

V mestu, kjer se je vse začelo, so z ognjemetom proslavili začetek veljavnosti nove pogodbe.

Evropski voditelji so za prvega predsednika EU izbrali belgijskega predsednika vlade, evropsko komisarko za trgovino iz Anglije pa za zunanjepolitično predstavnico.

Lizbonska pogodba korak do začetka veljavnosti

Zaključena je še zadnja stopnja na poti do veljavnosti Lizbonske pogodbe – Češka je v Rimu deponirala svoj akt o ratifikaciji. Lizbonska pogodba bo tako lahko začela veljati 1. decembra 2009. Evropski voditelji se bodo 19. novembra zbrali na izrednem zasedanju na vrhu in se dogovorili o kandidatih za vodilna položaja v EU – predsednika Evropskega sveta ter visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Evropski prebivalci bodo kmalu lahko od Evropske komisije neposredno zahtevali ukrepanje pri perečih vprašanjih. Kako pa bo državljanska pobuda uresničena v praksi?

Zadnji košček sestavljanke je na svojem mestu

Po tem, ko je Lizbonsko pogodbo podpisal tudi češki predsednik Vaclav Klaus, je zdaj Pogodba ratificirana v vseh državah članicah. Češka vlada bo akte o ratifikaciji poslala Italiji, ki je skrbnica teh dokumentov. Če bo to opravljeno novembra, bi lahko Lizbonska pogodba začela veljati 1. decembra. V tem primeru bo švedsko predsedstvo EU morda sklicalo zasedanje na vrhu za pripravo izvajanja Pogodbe.

The road to Lisbon

Evropski voditelji so se na zasedanju Evropskega sveta v Bruslju dogovorili, da bo Češka lahko izvzeta iz Listine EU o temeljnih pravicah. Takšna izjema že velja za Združeno kraljestvo in Poljsko. Češko ustavno sodišče je odločilo, da je Pogodba skladna z ustavo, zatem pa jo je podpisal tudi češki predsednik Vaclav Klaus. Pogodba bi tako lahko začela veljati že decembra letos.

Korak bliže k uveljavitvi Lizbonske pogodbe

Na slovesnosti v Varšavi je poljski predsednik Lech Kaczynski podpisal Lizbonsko pogodbo in tako zaključil postopek ratifikacije v navzočnosti predsednika Sveta Fredrika Reinfeldta, predsednika Evropske komisije Joséja Manuela Barrosa in predsednika Evropskega parlamenta Jerzyja Buzeka. Za uveljavitev Pogodbe manjka samo še podpis predsednika Češke republike.

Irski državljani so tokrat glasovali za Lizbonsko pogodbo. Na ponovljenem referendumu je večina volivcev podprla novo pogodbo EU. Ratifikacija pogodbe bo končana, ko bo akt podpisala predsednica Mary McAleese. Lizbonsko pogodbo so že potrdile vse države članice, 24 pa jih je že zaključilo celoten postopek ratifikacije.

Irska predsednica Mary McAleese je podpisala Lizbonsko pogodbo 16. oktobra, dva tedna potem, ko so jo irski volivci potrdili na referendumu. Ratifikacijska listina je bila deponirana v Rimu in proces ratifikacije Pogodbe na Irskem je zaključen. Za dokončno uveljavitev Pogodbe jo morajo ratificirati vse države članice. Do zdaj je to storilo že 26 držav članic. Ratificirala je ni edino še Češka.

Irci bodo na referendumu 2. oktobra že drugič odločali o Lizbonski pogodbi. Podatke o rezultatih glasovanja lahko spremljate na strani osrednje volilne komisije.

Ratifikacija v Nemčiji končana

Nemški predsednik Köhler je podpisal zakon, ki je omogočil ratifikacijo Lizbonske pogodbe v Nemčiji, in tudi akt o ratifikaciji. Ratifikacija Pogodbe v Nemčiji je tako končana. Lizbonsko pogodbo je potrdilo že 26 držav članic EU, 24 držav je deponiralo svoj akt o ratifikaciji v Rimu.

Nemški zvezni poslanci so soglasno sprejeli novo zakonodajo, po kateri bo Nemčija lahko v celoti ratificirala Lizbonsko pogodbo. Postopek ratifikacije bo končal predsednik države Köhler s podpisom akta o ratifikaciji.

Nemški zvezni parlament Bundestag je sprejel potrebni zakon, ki krepi posvetovalno vlogo parlamenta glede evropskih zadev. Zakon je podprlo 464 poslancev, proti jih je glasovalo 46, dva pa sta se vzdržala. O zakonu bo 18. septembra glasoval še zgornji dom parlamenta Bundesrat. Ratifikacija pogodbe bo dokončna s podpisom nemškega predsednika Köhlerja.

Pravkar objavljena poljudna zloženka o Lizbonski pogodbi pojasnjuje pomen Lizbonske pogodbe za državljane. V njej boste našli več informacij o najpomembnejših določbah Pogodbe, zlasti v zvezi z novimi postopki odločanja, institucionalnimi spremembami in vlogo Evropske unije v svetu.

Irski ministrski predsednik Brian Cowen je naznanil, da bo drugi referendum o Lizbonski pogodbi 2. oktobra. Irska vlada je pripravila belo knjigo, v kateri je predstavila spremembe, ki jih uvaja pogodba glede delovanja EU, ter podrobneje navedla pravno zavezujoča jamstva in zagotovila za Irsko. Pogodba bo tako jasnejša in razumljivejša za Irce.

Švedska je prevzela šestmesečno predsedovanje Svetu Evropske unije in si zadala tri prednostne naloge: sprejetje Lizbonske pogodbe, oživitev gospodarstva in podnebne spremembe.

Nemško ustavno sodišče je potrdilo skladnost Lizbonske pogodbe z nemško ustavo. Hkrati pa je odločilo, da mora vlada z zaključkom postopka ratifikacije počakati, dokler ne bo sprejeta sprememba nacionalne zakonodaje o parlamentarni pravici soodločanja. Nemški parlament in svet naj bi o tem zakonodajnem predlogu razpravljala in glasovala to jesen.

Voditelji EU so se na junijskem vrhu v Bruslju dogovorili o pravnih jamstvih za Irsko na področju obdavčitve, vojaške nevtralnosti in splava. Tako želi EU Irski dati zagotovila o njeni suverenosti na teh področjih in s tem omogočiti izvedbo drugega referenduma o Lizbonski pogodbi na Irskem, ki bo predvidoma to jesen.

Kaj čaka novi parlament: finančna in gospodarska kriza, Lizbonska pogodba in podnebne spremembe.

Češki senat je dal zeleno luč za Lizbonsko pogodbo

Zgornji dom češkega parlamenta je odobril Lizbonsko pogodbo. Zanjo je glasovalo 54 od skupno 79 navzočih senatorjev. Pogodbo mora podpisati še predsednik Klaus, potem bo ratifikacijski postopek na Češkem končan. Lizbonsko pogodbo je doslej potrdilo 26 držav članic.

Češki spodnji dom je ratificiral Lizbonsko pogodbo

Spodnji dom češkega parlamenta je s 125 glasovi za in 61 proti ratificiral Lizbonsko pogodbo. Postopek ratifikacije bo sicer zaključen šele, ko bo Pogodbo odobril tudi senat, nato pa mora ratifikacijo podpisati še predsednik Vaclav Klaus. Razprava v senatu je predvidena aprila.

Češka bo naslednjih šest mesecev predsedovala Evropski uniji. Češka je edina država, v kateri parlament še ni glasoval o ratifikaciji Lizbonske pogodbe. To naj bi se zgodilo v prihodnjih mesecih. Lizbonsko pogodbo je doslej v celoti ratificiralo 23 držav članic.

Na zasedanju na vrhu v Bruslju so ministri EU razpravljali o novem časovnem načrtu za Lizbonsko pogodbo. Dogovorili so se, da bodo po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe sprejeli sklep, po katerem bo vsaka država članica EU lahko imenovala svojega člana Evropske komisije. Irska vlada se je poleg tega zavezala, da bo glede na jamstva, ki jih je dobila od svojih sogovornikov, do naslednjega novembra pripravila nov referendum.

Po presoji češkega ustavnega sodišča je Lizbonska pogodba skladna s češko ustavo. Ratifikacijski postopek se bo tako nadaljeval. Češka bo 1. januarja 2009 prevzela predsedstvo Sveta EU.

Švedska je po posvetovanju z nacionalnimi organi in organizacijami civilne družbe odobrila lizbonsko pogodbo. Zeleno luč je dal organ Riksdag, ki je pristojen za sprejemanje zakonov na Švedskem. Švedska bo prevzela šestmesečno predsedstvo Sveta Evropske unije v drugi polovici leta 2009. Do zdaj je Pogodbo odobrilo petindvajset držav članic.

Evropski svet decembra spet o Lizbonski pogodbi

Irski predsednik vlade je predstavil analizo referenduma o Lizbonski pogodbi v svoji državi. Voditelji držav članic so se dogovorili, da bodo o tem spet razpravljali decembra, ko bodo poskušali opredeliti pristop za rešitev tega vprašanja v letu 2009.

Srečanje Nicolasa Sarkozyja z Brianom Cowenom

Irski predsednik vlade Brian Cowen in predsednik Evropskega sveta Nicolas Sarkozy sta se pred bližajočim se zasedanjem Evropskega sveta pogovarjala o Lizbonski pogodbi. Irski predsednik vlade je povedal, da bo ob tej priložnosti predstavil rezultate in sklepe raziskave o izidu referenduma, ki jo je naročila irska vlada.

Z glasovanjem italijanskega parlamenta za Lizbonsko pogodbo je še ena država odobrila besedilo Pogodbe. Pred več kot 50 leti (1957) je v Rimu potekala slovesnost ob podpisu Rimske pogodbe, ki je eden od prelomnih sporazumov, na katerem temelji današnja EU.

Sarkozy na Irskem

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy in irski predsednik vlade Brian Cowen sta se pogovarjala o Lizbonski pogodbi in nedavnem referendumu na Irskem.

Španija je za zdaj zadnja država, ki je odobrila Lizbonsko pogodbo. Španski poslanci so junija s prepričljivo večino 322 glasov potrdili Lizbonsko pogodbo. Proti je glasovalo samo 6 poslancev. Tudi senatorji so zdaj Pogodbi dali zeleno luč.

Anketa EU po irskem referendumu o Lizbonski pogodbi

Po referendumu o Lizbonski pogodbi, ki je potekal na Irskem 12. junija letos, so v raziskavi Eurobarometer volivce povprašali o razlogih za glasovanje za oziroma proti pogodbi ter razlogih za neudeležbo na referendumu. Podobne raziskave so v preteklosti izvedli tudi v drugih državah.

Belgija, ena od šestih ustanovnih članic EU, je zaključila parlamentarno ratifikacijo Lizbonske pogodbe. Do zdaj je pogodbo odobrilo 22 članic EU.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je nagovoril Evropski parlament v Strasbourgu.

S pozitivnim glasovanjem zgornjega in spodnjega doma je nizozemski parlament potrdil Lizbonsko pogodbo. Nizozemska, ki je leta 1992 gostila uradni podpis Pogodbe o Evropski uniji v Maastrichtu, je s tem ponovno potrdila svojo evropsko usmeritev.

Ciper, ena od desetih držav, ki so se EU pridružile leta 2004, je dal zeleno luč Lizbonski pogodbi. „Razširjena in prenovljena Evropska unija, kakršna bo izšla iz te pogodbe, bo dala vsem novo ekonomsko, politično in strateško dimenzijo. Ta dimenzija bo okrepila vse države članice,“ je nedavno dejal predsednik Evropske komisije Barroso.

Francijo na začetku šestmesečnega predsedovanja EU čakajo novi izzivi zaradi zavrnitve Lizbonske pogodbe na Irskem.

Evropski svet je opravil široko razpravo o izidu irskega referenduma, na katerem je bila Lizbonska pogodba zavrnjena. Voditelji EU so odločili, da se ratifikacija Lizbonske pogodbe nadaljuje v državah, kjer je še niso odobrili, zadeva pa bo na dnevnem redu tudi na oktobrskem zasedanju Evropskega sveta. Lizbonsko pogodbo je do sedaj odobrilo 19 držav.

Po glasovanju zgornjega doma je britanski parlament zdaj uradno potrdil Lizbonsko pogodbo. Spodnji dom, drugi del dvodomnega britanskega parlamenta, je za pogodbo glasoval že marca.

Izjava predsednika Evropskega parlamenta Pötteringa
Izjava predsednika Evropskega sveta Janše
Izjava predsednika Evropske komisije Barrosa [EN]

Še ena država – Estonija – je s parlamentarnim glasovanjem dala zeleno luč novi Pogodbi. Estonski minister za zunanje zadeve Urmas Paet je pred nedavnim pojasnil, da je cilj Lizbonske pogodbe povečati učinkovitost postopka odločanja Evropske unije in dodal, da „bo Unija postala enotnejša in se bo zagotovo še bolj približala svojim državljanom.“

Grški enodomni parlament je odobril besedilo Lizbonske pogodbe, s čimer je Grčija izrazila svojo podporo Lizbonski pogodbi. To tudi pomeni, da je EU na dobri poti k uresničitvi načrtovanega začetka veljavnosti Pogodbe 1. januarja 2009.

Finski parlament je odobril Lizbonsko pogodbo. Finski ministrski predsednik Matti Vanhanen meni, da se s Pogodbo „uresničujejo skoraj vse reforme, ki so pomembne za Finsko.“ Hkrati bo Evropski uniji omogočila, da „se bo razvila v Unijo, ki bo imela vplivnejšo vlogo na mednarodnem prizorišču in učinkoviteje sprejemala odločitve.“

Poslanska zbornica Velikega nadvojvodstva Luksemburg je danes ratificirala Lizbonsko pogodbo. Država je že dolgo evropsko usmerjena, saj je skupaj z Nemčijo, Francijo, Italijo, Nizozemsko in Belgijo ena od držav ustanoviteljic Evropske unije.

S pozitivnim glasovanjem nemškega parlamenta je še ena država podprla Lizbonsko pogodbo. Nemška kanclerka Angela Merkel je Pogodbo opisala kot „dobro za Evropo“ in “zmago za Nemčijo.“ Merklovi so nedavno podelili nagrado Karla Velikega za njen izjemen prispevek k premostitvi krize EU. Med lanskim šestmesečnim nemškim predsedovanjem EU je kanclerka dosegla, da so voditelji EU sprejeli osnutek besedila Pogodbe.

V tiskani različici Uradnega lista EU je zdaj na voljo prečiščeno besedilo dveh temeljnih pogodb EU – Pogodbe o Evropski Uniji in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (preimenovane v Pogodbo o delovanju Unije) – kakor je bilo spremenjeno z Lizbonsko pogodbo.

S potrditvijo Lizbonske pogodbe v Litvi je EU korak bliže končni ratifikaciji besedila. Litva je nedavno skupaj s Češko, Estonijo, Latvijo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovaško in Slovenijo postala polnopravna članica t.i. schengenskega območja in s tem uvedla prosto gibanje in odpravo nadzora na notranjih mejah za državljane vseh držav, ki so podpisale Schengenski sporazum.

Z glasovanjem latvijskega parlamenta za Lizbonsko pogodbo je še ena država sprejela novo pogodbo EU. Zunanji minister Maris Riekstins je v svojem nagovoru latvijskih poslancev nedavno dejal, da bo sprejem Pogodbe povečal učinkovitost delovanja institucij EU, prav tako pa bodo prvič v zgodovini EU državljani lahko Komisijo pozvali k pripravi novih predlogov politike.

Z glasovanjem irskega parlamenta za Lizbonsko pogodbo se je začel ratifikacijski postopek besedila v tej državi. Končna odločitev bo znana 12. junija, ko bodo irski državljani na referendumu odločali o sprejemu Pogodbe.

S pozitivnim glasovanjem spodnjega in zgornjega doma parlamenta je Avstrija potrdila svojo podporo novi Pogodbi. Večina članov parlamenta je pozdravila napredek, ki ga prinaša Lizbonska pogodba, saj bo izboljšala delovanje institucij Evropske unije in povečala njeno demokratičnost.

Danska je dala zeleno luč novi Pogodbi, s čimer se je število držav, ki so že odobrile ta dokument, povzpelo na 10. Danska je pristopila k Evropski uniji v prvi širitvi Unije leta 1973, skupaj z Irsko in Združenim kraljestvom.

Država, v kateri je 13. decembra 27 članic EU podpisalo Lizbonsko pogodbo, je uradno potrdila to listino. Portugalska si je že od julija 2007, ko je nastopila šestmesečno predsedovanje EU, prizadevala za soglasje o novi reformni pogodbi za Evropo.

Trije razlogi za Lizbonsko pogodbo

Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso je v svojem govoru irskemu nacionalnemu forumu o Evropi ob obisku Irske podčrtal tri glavne razloge, zakaj potrebujemo Lizbonsko pogodbo: da bo Evropa učinkovitejša, bolj demokratična in pregledna ter da bo v svetu nastopala bolj enotno.

Na spletu je zdaj na voljo prečiščeno besedilo dveh temeljnih pogodb EU - Pogodbe o Evropski Uniji in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (preimenovana v Pogodbo o delovanju Unije), ki vključuje tudi vse spremembe lizbonske Pogodbe. Besedilo bo še pred 9. majem izšlo tudi v tiskani izdaji Uradnega lista EU.

Še ena članica EU je potrdila Lizbonsko pogodbo: slovaški parlament je danes ratificiral Pogodbo. Slovaška, ena od 10 držav, ki so se leta 2004 pridružile EU, ima enodomni parlament s 150 člani, izvoljenimi za štiriletni mandat.

Predsednik EP Hans-Gert Pöttering se je ta teden mudil na dvodnevnem obisku v Dublinu, ki je potekal v luči bližajočega se irskega referenduma o reformni pogodbi. V svojem govoru pred irskim senatom je poudaril, da je to odločitev, o kateri se lahko izrečejo le irski volivci. Irski se je zahvalil tudi za njen prispevek k evropski enotnosti. Med svojim obiskom se je sestal s predsednikom vlade Bertiem Ahernom, predsednico države Mary McAleese in voditelji glavnih političnih strank v državi.

Evropska unija in njeno mesto v svetu

Komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero-Waldner je v nagovoru študentom Evropske akademije (College of Europe) v Brugesu, Belgija, poudarila svoje glavne prednostne naloge v naslednjih mesecih. Med njimi je priprava na izvajanje Lizbonske pogodbe in s tem povezane številne spremembe na področju zunanjih odnosov.

Za Lizbonsko pogodbo naj govorijo dejstva

V svojem nagovoru na Irskem inštitutu za evropske zadeve je podpredsednica Komisije Margot Wallström pozvala Irce, naj na junijskem referendumu glasujejo na podlagi dejstev in poznavanja Lizbonske pogodbe.

Poljska, največja od 10 držav, ki so se leta 2004 pridružile EU, je ratificirala Lizbonsko pogodbo. „To je prva pogodba razširjene Evropske unije. Prvič v zgodovini so države iz nekoč dveh različnih Evrop združeno podprle skupno Pogodbo, o kateri so se pogajale in jo podpisale skupaj,“ je pred kratkim dejal predsednik Evropske komisije José-Manuel Barroso.

Nedavna anketa je pokazala, da se prebivalci Evrope vedno bolj zavedajo, kako pomembno je varstvo okolja, in želijo, da se politične odločitve o tem sprejemajo na ravni EU. Lizbonska pogodba bo izpolnila pričakovanja evropskih državljanov in zagotovila visoke okoljske standarde znotraj Unije in zunaj nje, saj sta varstvo okolja in trajnostni razvoj temeljna cilja EU.

Z glasovanjem bolgarskega parlamenta za Lizbonsko pogodbo se je Evropska unija znova približala hitri in uspešni ratifikaciji besedila. Bolgarija se je Uniji pridružila januarja 2007, skupaj z Romunijo, ki je listino že potrdila 4. februarja letos.

Evropski parlament praznuje 50. obletnico prvega zasedanja parlamentarne skupščine v Strasbourgu 19. marca 1958. Pristojnosti Parlamenta so se postopno širile z vsako novo pogodbo. Tudi Lizbonska pogodba daje Parlamentu več pristojnosti pri pripravi zakonodaje ter na področju proračuna in mednarodnih sporazumov.

Dvanajst razlogov v prid Lizbonski pogodbi

Na konferenci v Dublinu z naslovom „Lizbonska pogodba: za večjo moč odločanja državljanov“ je podpredsednica Evropske komisije Margot Wallström irski javnosti navedla dvanajst razlogov v prid Lizbonske pogodbe.

Na konferenci „Regije za gospodarsko spremembo – izmenjava odličnosti“ bo več kot 600 udeležencev iz raznih evropskih regij razpravljalo o zamislih in izkušnjah na področju trajnostnega razvoja in konkurenčnosti. Pogodba želi okrepiti evropsko regionalno politiko, zato sta „ekonomska, socialna in ozemeljska kohezija ter solidarnost med državami članicami“ v njej zapisani kot ključni cilj EU.

Evropski poslanci so v sredo s 525 glasovi za, 115 proti in 29 vzdržanimi glasovi sprejeli resolucijo, v kateri poudarjajo, da bo uveljavitev Lizbonske pogodbe prinesla večjo demokratično odgovornost Unije, boljšo zaščito pravic državljanov in izboljšanje delovanja evropskih institucij.
Poročilo o lizbonski pogodbi

Za Komisijo leta 2009 poudarek na konkretnih rezultatih za državljane EU

Evropska komisija je svojo politično strategijo za naslednje leto osredotočila na gospodarsko reformo, nova delovna mesta, boj proti podnebnim spremembam, zanesljivo oskrbo z energijo, priseljevanje in varnost državljanov EU. „Leto 2009 bo pomembno za Evropsko unijo: po vsej verjetnosti bo začela veljati Lizbonska pogodba, to bo tudi leto volitev v Evropski parlament in imenovanja nove Komisije,“ je dejal predsednik Evropske komisije Barroso.

S pozitivnim mnenjem Narodne skupščine in današnjo potrditvijo v Senatu je Francija zaključila svoj postopek ratifikacije Lizbonske pogodbe. Francija bo julija 2008 od Slovenije prevzela predsedovanje svetu EU. Obe državi si skupaj prizadevata, da bi Lizbonska pogodba začela veljati januarja 2009.
Izjava predsednika Evropske komisije Joséja Manuela Barrosa
Odlomki s tiskovne konference predsednika Evropske komisije Joséja Manuela Barrosa

Prijavite se na novo spletišče Debate Europe, povejte svoje mnenje in se udeležite razprave z evropskimi komisarji v živo.

Slovenski parlament je danes ratificiral Lizbonsko pogodbo. Slovenija trenutno predseduje Svetu Evropske unije. Šestmesečno predsedovanje Svetu Evropske unije je prevzela kot prva od desetih držav članic, ki so se Evropski uniji pridružile leta 2004.

Malta, ena od desetih držav, ki so se leta 2004 pridružile Evropski uniji, je ratificirala Lizbonsko pogodbo. Otoška državica je na začetku leta hkrati s Ciprom uvedla evro, kar je število držav v evroobmočju povečalo na 15.

Lizbonska pogodba s svojimi cilji, ki vključujejo boj proti podnebnim spremembam, varčevanje z energijo in energetsko učinkovitost ter spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, krepi zmogljivost EU za ukrepanje na več področjih, pomembnih za njene državljane. V skladu s to strategijo je Evropska komisija zdaj predstavila nov sveženj ukrepov, s katerimi naj bi EU dosegla svoje smele, okolju prijazne cilje.

Tiskani različici Lizbonske pogodbe in Listine o temeljnih pravicah sta na voljo v spletni knjigarni EU bookshop, kjer lahko naročite svoj izvod ali prenesete brezplačno različico v obliki PDF. Prečiščeno besedilo Pogodbe bo objavljeno, ko bo začela veljati.

Predsednik vlade Slovenije in predsednik Evropskega sveta Janez Janša je evropskim poslancem predstavil prednostne naloge slovenskega predsedstva. Med njimi je začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe s 1. januarjem 2009.
Govor predsednika Komisije Joséja Manuela Barrosa

Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso: Utrjevanje evropskega povezovanja v času globalizacije, Bruges

Lizbonska pogodba bo Evropski uniji omogočila, da se spopade z izzivi globalizacije in zmanjša družbene neenakosti, je dejal predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso med obiskom Evropske visoke šole v Parmi.

Slovenija, ki je zdaj prevzela šestmesečno predsedovanje Svetu EU, in Francija, ki mu bo predsedovala v drugi polovici leta, si želita, da bi države ratificirale Lizbonsko pogodbo še pred koncem leta 2008. Obe državi si bosta skupaj prizadevali za to, sami pa bosta Pogodbo verjetno ratificirali do februarja 2008.

Le nekaj dni potem, ko je 27 voditeljev držav članic podpisalo Lizbonsko pogodbo, je v ponedeljek 17. decembra madžarski parlament pogodbo že ratificiral.

Portugalski premier José Socrates in predsednik Komisije José Manuel Barroso, sta poslancem Evropskega parlamenta v torek popoldne predstavila izide šestmesečnega predsedovanja Portugalske Evropski uniji ter napredek pri uresničevanju zakonodajnega programa za iztekajoče se leto 2007.
Speech by Commission President José Manuel Barroso

Po vrnitvi iz portugalske prestolnice, kjer so evropski voditelji podpisali Lizbonsko pogodbo, so se ponovno srečali v Bruslju na zadnjem vrhu leta 2007.

27 podpisov za reformo Evrope

13. december je treba na koledarjih obkrožiti z rdečo, saj bodo na ta dan voditelji 27 držav članic Evropske unije v portugalski prestolnici podpisali Lizbonsko pogodbo. Nova pogodba, ki so jo voditelji EU sprejeli na srečanju 18.–19. oktobra, bo Evropi pomagala pri spopadanju z izzivi 21. stoletja. Po podpisu bodo pogodbo morale ratificirati še vse države članice. Oglejte si slovesnost v živo

Dostojanstvo, svoboda, enakost, solidarnost in pravica – te vrednote so predsedniki treh institucij EU razglasili 12. decembra, dan pred podpisom Lizbonske pogodbe. Z določbami nove pogodbe Listina o temeljnih pravicah združuje vse osebne, civilne, politične, ekonomske in socialne pravice v enotno besedilo, postaja pravno zavezujoča in ima enak pravni status kot pogodbe.

Poslanci iz vseh držav EU so se 3. in 4. decembra zbrali v Bruslju ter skupaj s poslanci Evropskega parlamenta razpravljali o prihodnosti Evrope in Lizbonski pogodbi. Poslanci so se pogovarjali o večjih pristojnostih parlamenta in o tem, kako bo Lizbonska pogodba izpolnila pričakovanja evropskih državljanov.