Pravno obvestilo | Piškotki | O portalu EUROPA | Išči | Kontakt
Lizbonska pogodbaPreskočite vrstico z izbiro jezika (tipka za bližnjico=2)
EUROPA > Lizbonska pogodba > Na kratko o Lizbonski pogodbi > Moderne in učinkovite institucije
Evropa gre v 21. stoletjeEvropa gre v 21. stoletje

Moderne in učinkovite institucije

Lizbonska pogodba ne spreminja bistveno institucionalne ureditve Evropske unije, ki še vedno temelji na treh institucijah: Evropskem parlamentu, Svetu in Evropski komisiji. Uvaja pa nekatere nove elemente, da bi institucije z večjo učinkovitostjo, doslednostjo in preglednostjo bolje služile evropskim državljanom.

Odslej ima Evropska unija sedem institucij: Evropski parlament, Evropski svet, Svet, Evropsko komisijo, Sodišče Evropskih skupnosti, Evropsko centralno banko in Računsko sodišče. Kaj se spreminja z Lizbonsko pogodbo?

Evropski parlament

Evropski parlament zastopa državljane držav članic. Lizbonska pogodba je okrepila njegove zakonodajne in proračunske pristojnosti ter pristojnosti na področju odobritve mednarodnih sporazumov. Spreminja tudi njegovo sestavo: število evropskih poslancev ne bo preseglo številke 751 (750 poslancev in predsednik), pri porazdelitvi sedežev med državami članicami pa se bo upoštevalo načelo „degresivne proporcionalnosti“. To pomeni, da bodo poslanci iz držav z več prebivalci zastopali večje število državljanov kot poslanci iz držav z manj prebivalci. Pogodba tudi določa, da države članice ne morejo imeti manj kot 6 ali več kot 96 poslancev.

Evropski svet

Evropski svet, ki ima vodilno vlogo pri oblikovanju politik, je postal institucija Evropske unije, vendar nima novih pristojnosti. Nova pa je funkcija predsednika Evropskega sveta. Za dveinpolletni mandat ga izvoli Evropski svet. Predsednik skrbi za pripravo in neprekinjeno delo Evropskega sveta ter za dosego soglasja. Funkcija predsednika Evropskega sveta ni združljiva z drugimi nacionalnimi mandati.

Svet

Svet zastopa vlade držav članic. Njegova vloga je v glavnem nespremenjena. Svet si še naprej deli zakonodajne in proračunske pristojnosti z Evropskim parlamentom. Ohranja glavno vlogo v skupni zunanji in varnostni politiki ter na področju usklajevanja gospodarskih politik.

Bistvena sprememba, ki jo prinaša Lizbonska pogodba, zadeva postopek odločanja. Svet odloča s kvalificirano večino, razen v primerih, ko pogodbe določajo drug postopek, na primer soglasje. V praksi se je odločanje s kvalificirano večino razširilo še na druga področja delovanja (na primer priseljevanje ali kultura).

Odločanje z dvojno večino, ki bo uvedeno leta 2014, bo upoštevalo dvojno legitimnost Evropske unije, torej bo za sprejetje predpisov potrebna večina držav članic (55 %) in prebivalstva (65 %) Evropske unije. To bo okrepilo zakonodajno preglednost in učinkovitost. Ta nov način odločanja bo dopolnil mehanizem, podoben „mehanizmu iz Joanine“, po katerem bo manjše število držav članic (blizu manjšini, ki lahko prepreči sprejetje odločitev) lahko nasprotovalo neki odločitvi. Svet bo moral torej narediti vse v svoji moči, da bo v razumnem roku dosegel zadovoljivo rešitev za obe strani.

Evropska komisija

Glavna naloga Evropske komisije je zastopanje splošnih interesov Evropske unije. Po Lizbonski pogodbi ima lahko vsaka država članica svojega člana Komisije, po prejšnjih pogodbah pa bi moralo biti število komisarjev manjše od števila držav članic.

Druga pomembna novost je uvedba neposredne povezave med izidi volitev v Evropski parlament in izbiro kandidata za predsednika Evropske komisije.

Tudi vloga predsednika Evropske komisije je okrepljena, saj lahko zahteva odstop člana kolegija.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednica Evropske komisije

Novo delovno mesto visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je ena od glavnih institucionalnih novosti Lizbonske pogodbe, z njim pa naj bi se okrepilo skladno delovanje Evropske unije.

Visoka predstavnica ima dvojno nalogo: je mandatarka Sveta za skupno zunanjo in varnostno politiko ter podpredsednica Evropske komisije za zunanje odnose. Pristojna je za vodenje skupne zunanje in varnostne politike in predseduje Svetu ministrov za zunanje zadeve. Na mednarodnem prizorišču zastopa skupno zunanjo in varnostno politiko Evropske unije. Pri tem ji pomaga Evropska služba za zunanjepolitično delovanje, ki jo bodo sestavljali uradniki Sveta, Evropske komisije in nacionalnih diplomatskih služb.

Druge institucije

Določbe sedanje pogodbe so brez večjih sprememb za Evropsko centralno banko in Računsko sodišče. Lizbonska pogodba pa je razširila področje delovanja Sodišča Evropskih skupnosti zlasti na področju pravosodnega in policijskega sodelovanja. Uvedla je tudi nekaj postopkovnih sprememb.

Nacionalni parlamenti

Nacionalni parlamenti niso sestavni del evropskih institucij, vendar igrajo pomembno vlogo pri delovanju Evropske unije. Pogodba priznava in krepi vlogo nacionalnih parlamentov. Če na primer zadostno število nacionalnih parlamentov meni, da bi morali zakonodajno pobudo sprejeti na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, jo mora Komisija umakniti ali jasno utemeljiti, zakaj pobuda ne krši načela subsidiarnosti.

Pravno obvestilo | Piškotki | O portalu EUROPA | Išči | Kontakt | Na vrh