Pravno obvestilo | Piškotki | O portalu EUROPA | Išči | Kontakt
Lizbonska pogodbaPreskočite vrstico z izbiro jezika (tipka za bližnjico=2)
EUROPA > Lizbonska pogodba > Na kratko o Lizbonski pogodbi
Evropa gre v 21. stoletjeEvropa gre v 21. stoletje

Na kratko o Lizbonski pogodbi

Človeški lik hodi po odprtih straneh Pogodbe

Lizbonska pogodba je začela veljati 1. decembra 2009 in tako zaključila večletna pogajanja o institucionalnih zadevah.

Lizbonska pogodba spreminja sedanji pogodbi o Evropski uniji in Evropski skupnosti, vendar ju ne nadomešča. Evropska unija je z njo dobila potrebni pravni okvir in orodja za spopadanje s prihodnjimi izzivi in za uresničevanje zahtev državljanov.

  1. Demokratičnejša in preglednejša Evropa – večja vloga Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov, več možnosti za izražanje mnenja državljanov in boljši pregled nad pristojnostmi na evropski in nacionalni ravni.
    • Večja vloga Evropskega parlamenta: Evropski parlament, ki ga neposredno izvolijo državljani Evropske unije, ima nove pristojnosti pri sprejemanju zakonodaje in proračuna Evropske unije ter mednarodnih sporazumov. Predvsem zaradi pogostejše uporabe postopka soodločanja pri oblikovanju politik je Evropski parlament na področju zakonodaje EU postal enakopraven z Evropskim svetom, ki je zastopnik držav članic.
    • Več sodelovanja z nacionalnimi parlamenti: nacionalni parlamenti so bolj vpeti v delo Evropske unije, saj odslej nadzorujejo, ali Evropska unija res ukrepa samo takrat, kadar je ukrepanje na ravni EU učinkovitejše (subsidiarnost). To skupaj z okrepljeno vlogo Evropskega parlamenta utrjuje demokracijo in veča legitimnost delovanja Evrospke unije.
    • Več posluha za mnenje državljanov: milijon državljanov iz več držav članic lahko z državljansko pobudo pozove Evropsko komisijo, naj pripravi nove predloge.
    • Pristojnosti: z natančno razdelitvijo pristojnosti je razmerje med državami članicami in Evropsko unijo jasnejše.
    • Izstop iz Evropske unije: Lizbonska pogodba prvič izrecno navaja možnost izstopa države članice iz Evropske unije.
  2. Učinkovitejša Evropa – poenostavljene metode dela in pravila glasovanja, racionalizirane in sodobne institucije za Evropsko unijo s 27 članicami ter boljša usposobljenost za ukrepanje na prednostnih področjih današnje Unije.
    • Učinkovito in uspešno odločanje: glasovanje s kvalificirano večino v Svetu se je razširilo na številnejša področja politike, s čimer je odločanje postalo hitrejše in učinkovitejše. Po letu 2014 bo kvalificirana večina temeljila na dvojni večini držav članic in prebivalcev ter tako predstavljala dvojno legitimnost Evropske unije. Dvojna večina je dosežena, ko predlog podpre 55 % držav članic, ki hkrati predstavljajo najmanj 65 % prebivalcev Evropske unije.
    • Stabilnejši in racionalnejši institucionalni okvir: Lizbonska pogodba vzpostavlja mesto predsednika Evropskega sveta z dvoinpolletnim mandatom, neposredno povezavo med izvolitvijo predsednika Evropske komisije in volitvami v Evropski parlament, novo ureditev glede prihodnje sestave Evropskega parlamenta ter jasnejša pravila o okrepljenem sodelovanju in finančnih določbah.
    • Boljše življenje Evropejcev: z Lizbonsko pogodbo je Evropska unija bolj usposobljena za ukrepanje na številnih najpomembnejših področjih današnje Evropske unije. To velja predvsem za ukrepe na področju svobode, varnosti in pravice, denimo za boj proti terorizmu in kriminalu, deloma pa tudi za druga področja, denimo energetiko, javno zdravje, civilno zaščito, podnebne spremembe, storitve splošnega pomena, raziskave, vesolje, ozemeljsko celovitost, trgovino, humanitarno pomoč, šport, turizem in upravno sodelovanje.
  3. Evropa pravic in vrednot, svobode, solidarnosti in varnosti – uveljavitev vrednot Evropske unije, vključitev Listine temeljnih pravic v evropsko primarno zakonodajo, novi mehanizmi solidarnosti ter več varnosti za evropske državljane.
    • Demokratične vrednote: Lizbonska pogodba natančno navaja in znova poudarja vrednote in cilje, na katerih temelji Evropska unija. Te vrednote so za evropske državljane referenčna točka, za partnerje po svetu pa vodilo, kaj lahko od Evrope pričakujejo.
    • Državljanske pravice in Listina temeljnih pravic: Lizbonska pogodba ohranja sedanje pravice in uvaja nove. Jamči predvsem svoboščine in načela, zapisana v Listini temeljnih pravic, določbe Listine pa spreminja v pravno zavezujoče. Zajete so civilne, politične, ekonomske in socialne pravice.
    • Svoboda evropskih državljanov: Lizbonska pogodba ohranja in znova poudarja „štiri svoboščine“ ter politično, ekonomsko in družbeno svobodo evropskih državljanov.
    • Solidarnost med državami članicami: po Lizbonski pogodbi lahko Evropska unija in njene države članice ukrepajo skupaj in solidarno, če je katera država članica žrtev terorističnega napada, naravne nesreče ali nesreče, ki jo povzroči človek. Poudarjena je tudi solidarnost na področju energetike.
    • Večja varnost vseh: Evropska unija je bolj usposobljena za ukrepanje na področju svobode, varnosti in pravice, kar neposredno veča učinkovitost boja proti kriminalu in terorizmu. Tudi nove določbe o civilni zaščiti, humanitarni pomoči in javnem zdravju so namenjene učinkovitejši zaščiti evropskih državljanov.
  4. Vloga Evrope na svetovnem prizorišču – združitev zunanjepolitičnih orodij Evropske unije pri oblikovanju in odločanju o novih politikah. Lizbonska pogodba omogoča enoten nastop Evropske unije v odnosih s partnerji po svetu. Evropsko ekonomsko, humanitarno, politično in diplomatsko moč in vpliv izkorišča za uveljavitev evropskih interesov in vrednot v svetu, pri tem pa v zunanjih odnosih spoštuje posamezne interese držav članic.
    • Nova funkcija visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, hkrati podpredsednika Evropske komisije, zagotovlja večji učinek, doslednost in prepoznavnost zunanjepolitične dejavnosti EU.
    • Nova evropska služba za zunanjepolitično delovanje je zaledje in podporna služba za visokega predstavnika.
    • Evropska unija je pravna oseba, kar je okrepilo njeno pogajalsko moč in učinkovitost na svetovnem prizorišču ter njeno prepoznavnost za partnerske tretje države in mednarodne organizacije.
    • Nove določbe o evropski varnostni in obrambni politiki so ohranile posebno ureditev pri odločanju, hkrati pa omogočajo okrepljeno sodelovanje med manjšim številom držav članic.
Pravno obvestilo | Piškotki | O portalu EUROPA | Išči | Kontakt | Na vrh