Pravno obvestilo | Piškotki | O portalu EUROPA | Išči | Kontakt
Lizbonska pogodbaPreskočite vrstico z izbiro jezika (tipka za bližnjico=2)
EUROPA > Lizbonska pogodba > Vprašanja in odgovori
Domača stranDomača stran

Vprašanja in odgovori

Sklenjene dlani, na katerih je narisan modri zemljevid Evrope.Zakaj Evropa potrebuje Lizbonsko pogodbo?

Evropska unija se mora posodobiti in prenoviti, da bo lahko izkoristila vse svoje zmožnosti. Evropska unija s 27 državami članicami je do sprejema Lizbonske pogodbe delovala po pravilih, ki so bila pripravljena za EU s 15 članicami. Zato je v zadnjem desetletju iskala možnosti za izboljšanje razpoložljivih instrumentov in zmogljivosti za ukrepanje.

Hkrati se je okrepila podpora sodelovanju EU na področjih, ki zadevajo nas vse: podnebne spremembe, zanesljivost oskrbe z energijo in mednarodni terorizem. Zaradi širitve in spremenjenih nalog EU je bilo razumljivo, da je treba prenoviti tudi način delovanja povezave. Z dobrodošlim izboljšavami iz Lizbonske pogodbe je EU dobila sredstva, ki ji bodo pomagala pri spopadanju z izzivi današnjega sveta.

Lizbonska pogodba prinaša tri pomembne prednosti: več učinkovitosti pri odločanju; več demokracije zaradi večje vloge Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov; ter večja enotnost EU v zunanjih odnosih. Tako se EU lažje zavzema za interese državljanov.

Vrh
Par hodi skozi gnečoKatere spremembe prinaša Lizbonska pogodba državljanom?

Lizbonska pogodba je okrepila sposobnost ukrepanja Evropske unije, saj je povečala njeno enotnost v zunanjih odnosih, razširila obseg notranjih politik, povečala učinkovitost doseganja rezultatov in politik za državljane ter posodobila institucije za uspešno delovanje v EU 27 članic.

Z Lizbonsko pogodbo Evropska unija odločneje in enotneje nastopa v svetu, saj Pogodba združuje naloge visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednika Evropske komisije. Poleg tega uvaja novo službo za zunanje odnose, ki bo pomagala novemu evropskemu „zunanjemu ministru“. Med nalogami službe je tudi diplomatska in konzularna pomoč za državljane EU na potovanju v tretjih državah.

Lizbonska pogodba je odgovor na bojazni evropskih državljanov. Odraža politično zavezanost reševanju dvojnega izziva: boja proti podnebnim spremembam in smotrni energetski politiki. Pogodba prvič v zgodovini EU vsebuje poglavje o energiji, ki politiki Evropske unije na tem področju določa cilje razvoja novih in obnovljivih virov energije ter ustreznega delovanja energetskega trga, zlasti glede oskrbe z energijo ter spodbujanja energijske učinkovitosti in varčevanja z energijo.

Zdaj so na voljo nove možnosti za čezmejno delovanje na področju javnega zdravja, civilne zaščite in športa. V središču Lizbonske pogodbe so svoboda, pravica in varnost. Evropska unija lahko zdaj bolje ukrepa proti zločinskim združbam, ki tihotapijo ljudi čez meje, podpre ukrepe na področju preprečevanja kriminala ter se bori proti terorizmu z zamrznitvijo sredstev. Pogodba je potrditev zavezanosti EU razvoju skupne politike priseljevanja. Vsebuje tudi „solidarnostno klavzulo“: Evropska unija in njene države članice lahko ukrepajo skupaj in solidarno, če je katera od držav članic žrtev terorističnega napada, naravne nesreče ali nesreče, ki jo povzroči človek.

Zaradi teh novosti Evropska unija lažje izvaja svoje politike na področju gospodarske rasti in konkurenčnosti, zaposlovanja in socialnih razmer, osebne in skupne varnosti, izboljševanja okolja in zdravstvenih razmer, kohezije in solidarnosti med državami članicami, znanstvenega in tehničnega napredka ter krepi svojo sposobnost ukrepanja v svetu.

Lizbonska pogodba vzpostavlja stabilno institucionalno ureditev, ki prinaša lažje in preglednejše odločanje, demokratičen nadzor in spoštovanje odločitev, sprejetih na ustrezni ravni. Državljani lahko bolje razumejo pristojnosti in razloge za ukrepe Evropske unije na določenem področju.

Državljani imajo prvič tudi možnost, da s podpisi enega milijona državljanov iz več držav članic Evropsko komisijo neposredno spodbudijo, naj pripravi pobudo v njihovem interesu na določenem področju pristojnosti EU.

Vrh
Plenarno zasedanje v Evropskem parlamentu.Ali imajo nacionalni parlamenti večjo vlogo pri evropskih zadevah?

Da, nacionalni parlamenti so prvič priznani kot del demokratične ureditve Evropske unije. Posebna ureditev nacionalnim parlamentom omogoča tesnejše sodelovanje pri delu Evropske unije.

Nacionalni parlamenti imajo zlasti vlogo „nadzornega organa“ pri uporabi načela subsidiarnosti. (Po tem načelu morajo biti odločitve sprejete čim bliže državljanom; nenehno je treba preverjati, ali je ukrepanje na ravni EU upravičeno glede na možnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.) Parlamenti lahko posredujejo že na zgodnji stopnji odločanja, še preden predlog podrobno proučita Evropski parlament in Svet ministrov.

Vrh
Sporazumevanje po telefonu, narejenem iz žice in dveh konzerv.Ali državljani lahko svoje pobude predložijo institucijam EU?

Da, Lizbonska pogodba uvaja evropsko državljansko pobudo. Nova določba o demokratičnem sodelovanju predvideva, da lahko en milijon državljanov iz večjega števila držav članic Evropsko komisijo pozove, naj predloži ustrezen predlog o zadevah, za katere je po mnenju državljanov za izvajanje Lizbonske pogodbe potreben zakonski akt EU. Podrobnosti tega postopka bodo zakonsko urejene.

Vrh
Dekleti govorita v megafon.Ali je z Lizbonsko pogodbo odločanje bolj demokratično?

Da, z Lizbonsko pogodbo se je povečalo število področij politik, na katerih mora zakonski predlog odobriti neposredno izvoljen Evropski parlament skupaj s Svetom, ki ga sestavljajo ministri nacionalnih vlad (t.i. postopek soodločanja).

Lizbonska pogodba je okrepila demokratični nadzor Evropske unije, saj povečuje vlogo Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov.

Vzpostavlja jasno razdelitev pristojnosti med Evropsko unijo in državami članicami, zaradi česar državljani lažje razumejo, „kaj kdo dela“.

Vrh
Seja ob okrogli mizi, v sredini zastave EU in držav članic.Ali lahko razložite novi sistem glasovanja v Svetu ministrov?

Standardni način glasovanja v Svetu ministrov je t.i. glasovanje s kvalificirano večino.

Temelji na načelu dvojne večine. Za sprejem odločitev v Svetu ministrov je potrebna podpora 55 % držav članic (v današnji EU to pomeni 15 od 27 držav članic), ki hkrati predstavljajo najmanj 65 % prebivalcev Evropske unije. Manjšina, ki lahko prepreči sprejetje odločitev, mora vključevati vsaj štiri države članice. To preprečuje, da bi zelo majhno število največjih držav članic zaustavilo sprejemanje odločitev. Sicer se šteje, da je kvalificirana večina dosežena, tudi če pogoj o prebivalstvu ni izpolnjen.

Evropski svet se je dogovoril, da bo novi način glasovanja začel veljati leta 2014. V prvih treh letih do leta 2017 lahko vsaka država članica zahteva, da se zakonodajni akt sprejme v skladu s kvalificirano večino, kot to določa Pogodba iz Nice.

Vrh
Glasovalna tabla.Ali je več odločanja s kvalificirano večino?

Da, Lizbonska pogodba določa, da se glasovanje s kvalificirano večino razširi na nova področja politik. Vsekakor je v interesu Evropske unije, da uvede bolj učinkovit način odločanja tudi za zadeve, kot so boj proti podnebnim spremembah, varnost oskrbe z energijo in nujna humanitarna pomoč za krizna žarišča po svetu. Druge spremembe zadevajo pobude državljanov, diplomatsko in konzularno zaščito ter postopkovne zadeve. Odločanje s soglasjem še naprej velja za področja obdavčitve, zunanje politike, obrambe in socialne varnosti.

Vrh
Simbol EU kot sestavljanka.Katere glavne institucionalne spremembe uvaja Pogodba?

Za razliko od veljavnih pogodb Lizbonska pogodba vsaki državi članici omogoča, da obdrži svojega člana Komisije.

V Evropskem parlamentu sedi največ 751 poslancev. Število poslancev iz posamezne države je omejeno na največ 96 in najmanj 6.

Pogodba določa stalno mesto predsednika Evropskega sveta. Predsednika za dvoinpolletni mandat imenuje Evropski svet. Evropski svet tako lahko deluje bolj neprekinjeno in stabilno.

S Pogodbo je Evropska unija dobila tudi visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki je hkrati tudi podpredsednik Komisije in vodja Sveta za zunanje odnose. Tako je EU okrepila doslednost zunanjih ukrepov in dobila prepoznaven obraz v svetu.

Vrh
Goreča sveča, v ozadju simbol EU.Kako je Listina temeljnih pravic izboljšala pravice evropskih državljanov?

Lizbonska pogodba navaja Listino temeljnih pravic kot seznam pravic, ki jih državljani EU lahko uveljavljajo v poslovanju z institucijami in v skladu z zakonodajo EU. Listina v šestih poglavjih zajema naslednja področja: individualne pravice, povezane z dostojanstvom, svoboščine, enakost, solidarnost, pravice, povezane z državljanstvom, in pravico. Te pravice so zapisane na podlagi drugih mednarodnih listin, kot je Evropska konvencija o človekovih pravicah, in so v EU zdaj pravno zavezujoče.

Vse institucije Unije morajo spoštovati pravice, zapisane v Listini. Enake obveznosti zavezujejo države članice pri izvajanju zakonodaje Unije. Nadzor nad ustrezno uporabo določb Listine zagotavlja Sodišče Evropskih skupnosti. Listina ne spreminja pooblastil Evropske unije, državljanom pa zagotavlja več pravic in svoboščin.

Vrh
Planet Zemlja s simbolnim gumbom za uravnavanje temperature.Ali Lizbonska pogodba ohranja dosežke Evropske unije na področju okolja? Kaj pa na področju podnebnih sprememb?

Da, vsekakor. V Lizbonski pogodbi je zapisano, da je eden od ciljev Evropske unije tudi prizadevanje za trajnostni razvoj Evrope na podlagi varstva in boljše kakovosti okolja. Čeprav so trajnostni razvoj omenjale že prejšnje pogodbe, ima v Lizbonski pogodbi večjo težo in je bolje opredeljen. Pogodba tudi potrjuje trajnostni razvoj kot enega od temeljnih ciljev EU na področju zunanjih odnosov.

Področje okolja spada med pristojnosti, ki si jih delijo Evropska unija in države članice. Kadar Evropska unija ukrepa na tem področju, mora izpolnjevati jasne cilje: ohranjanje, varstvo in izboljšanje kakovosti okolja; varovanje človekovega zdravja; spodbujanje premišljene in smotrne rabe naravnih virov; spodbujanje ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih vprašanj.

Podnebne spremembe so med največjimi okoljskimi, družbenimi in gospodarskimi izzivi, s katerimi se danes srečuje človeštvo. Z Lizbonsko pogodbo je boj proti podnebnim spremembam na mednarodni ravni postal poseben cilj okoljske politike EU. Pogodba je podporo mednarodnim ukrepom proti podnebnim spremembam dodala na seznam ciljev, ki opredeljujejo okoljsko politiko na ravni EU. Iz tega je razvidno, da ima EU vodilno vlogo v svetu na tem področju.

Vrh
Jemanje prstnih odtisov.Kakšne spremembe prinaša Lizbonska pogodba na področju pravosodja in notranjih zadev?

Na področju pravice, svobode in varnosti je z Lizbonsko pogodbo lažje ukrepanje na evropski ravni, saj skoraj v vseh primerih omogoča uporabo t.i. metode Skupnosti (odločanje s kvalificirano večino na podlagi predloga Komisije), ki pomeni tudi večjo vlogo za Evropski parlament, več demokratičnega nadzora za nacionalne parlamente in vlogo nadzornika za Sodišče Evropskih skupnosti. Posebna ureditev velja za Dansko, Irsko in Združeno kraljestvo.

Vrh
Globus – stiliziran obris Evrope.Ali je Lizbonska pogodba okrepila vlogo Evropske unije v svetu?

Da, to je eden njenih največjih dosežkov. V Lizbonski pogodbi so zapisana skupna načela in cilji zunanjih ukrepov Evropske unije: demokracija, pravna država, univerzalnost in neločljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, načeli enakosti in solidarnosti.

Večina določb o zunanjih odnosih iz prejšnjih pogodb je v Lizbonski pogodbi združena pod enotnim naslovom. S tem se je izboljšala njihova preglednost in povečala doslednost ukrepov EU.

Naloge visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) so združene z nalogami podpredsednika Evropske komisije v novo delovno mesto visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki je hkrati tudi podpredsednik Komisije. To krepi doslednost zunanjih ukrepov EU in vlogo EU v svetu, saj ima zdaj prepoznaven obraz ter lahko bolje zastopa skupne evropske interese.

Visokemu predstavniku/podpredsedniku pomaga evropska služba za zunanjepolitično delovanje, ki združuje predstavnike Sveta, Komisije in diplomatskih služb držav članic.

Lizbonska pogodba uvaja tudi posebno pravno podlago za humanitarno pomoč. Ta določba poudarja uporabo načel mednarodnega prava ter nepristranskost, nevtralnost in nediskriminacijo. V njej je zapisana tudi ustanovitev evropskega prostovoljskega zbora za humanitarno pomoč.

Vrh
Otrok drži globus.Kaj Lizbonska pogodba pomeni za Afriko in države, ki potrebujejo razvojno ali humanitarno pomoč?

Lizbonska pogodba prvič v zgodovini uvaja tudi posebno pravno podlago za humanitarno pomoč. Določba poudarja posebnosti politike in uporabo načel mednarodnega humanitarnega prava, zlasti nepristranskosti in nediskriminacije.

Lizbonska pogodba jasno določa, da je zmanjševanje in izkoreninjenje revščine glavni cilj politike Evropske unije na področju razvojnega sodelovanja. EU mora pri uveljavljanju politik, ki bi lahko vplivale na države v razvoju, upoštevati ta cilj. To pa tudi pomeni, da je razvojna politika samostojno področje, in ne le del skupne zunanje in varnostne politike.

Kadar je potrebna nujna finančna pomoč, Svet lahko ukrepa s kvalificirano večino na podlagi predloga Komisije. Tako je finančna pomoč hitreje na voljo.

Razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč sta v Lizbonski pogodbi opredeljeni kot „deljeni vzporedni pristojnosti“: Evropska unija vodi neodvisno politiko, ki državam članicam ne preprečuje izvajanja njihovih pristojnosti, hkrati pa ne zmanjšuje samostojnosti politike EU.

Vrh
Zastava EU z zastavami držav članic.Ali Lizbonska pogodba slabi možnosti držav članic, da vodijo svojo zunanjo politiko?

Ne, Evropska unija ukrepa samo, kadar je treba pri mednarodnih vprašanjih nastopiti enotno. Številne zunanjepolitične zadeve zahtevajo skupen odziv držav članic EU.

Novo mesto visokega predstavnika ne pomeni novih pristojnosti, ampak zgolj poenotenje zunanjih ukrepov EU za preprečevanje podvajanja in nejasnosti. Visoki predstavnik na zunanjepolitičnem področju deluje na podlagi odločitev, ki jih soglasno sprejmejo vse države članice. Ne nadomešča, ampak zgolj dopolnjuje zunanjo politiko in diplomatska prizadevanja držav članic.

Vrh
Pripadniki sil EU.Ali Lizbonska pogodba uvaja evropsko vojsko?

Ne, vojaške sile ostajajo v pristojnosti držav članic. V Lizbonski pogodbi je zapisano, da lahko dajo države članice na razpolago Evropski uniji civilna in vojaška sredstva za izvajanje operacij skupne varnostne in obrambne politike. Vendar ima vsaka država članica pravico, da takšnim operacijam nasprotuje, in vsako sodelovanje pri operacijah je vedno prostovoljno.

Skupina držav članic, ki so pripravljene sodelovati in imajo ustrezne zmogljivosti, lahko izvede operacije razoroževanja, humanitarne in reševalne naloge, vojaško svetovanje in mirovne naloge. Nobena država ni prisiljena sodelovati v takšnih operacijah.

Vrh
Skupina delavcev.Ali Lizbonska pogodba zmanjšuje socialne pridobitve EU?

Sploh ne. Lizbonska pogodba Evropski uniji omogoča, da obdrži in še naprej razvija svoje socialne pridobitve ob upoštevanju posebnih pravic držav članic.

Med cilji Evropske unije so navedeni visoko konkurenčno in socialno tržno gospodarstvo, polna zaposlenost in družbeni napredek. Usklajevanje ekonomskih politik in politik zaposlovanja držav članic spada med pristojnosti Evropske unije, kar omogoča tudi morebitno usklajevanje socialnih politik držav članic.

Lizbonska pogodba vsebuje „socialno klavzulo“, ki določa, da je treba pri pripravi in izvajanju vseh politik upoštevati socialne vidike (spodbujanje visoke stopnje zaposlenosti, ustrezna socialna varnost, boj proti socialni izključenosti itd.).

Tudi temeljne pravice imajo svoje mesto v Lizbonski pogodbe, saj ta vsebuje pravno zavezujoče sklicevanje na Listino temeljnih pravic. Pogodba vsebuje tudi razdelek o solidarnosti, v katerem so navedene številne pravice in načela, ki so neposredno pomembna za socialne zadeve: pravica delavcev do obveščenosti in svetovanja, do pogajanja o kolektivnih pogodbah in kolektivnih ukrepov, pravica do brezplačnih storitev zaposlovanja, zaščita pred neupravičenim odpustom ter pravica do socialne varnosti in pomoči.

Vrh
Poštni nabiralniki držav članic EU.Ali Lizbonska pogodba pomeni grožnjo za javne storitve?

Ne, Lizbonska pogodba priznava, da so javne storitve nujno potrebne za socialno in regionalno kohezijo. Vključuje poseben protokol, v katerem so določena glavna načela ukrepov za spodbujanje učinkovitih storitev splošnega pomena. S tem je postavljena ustrezna podlaga za prihodnje ukrepe Evropske unije.

V Listini je zapisano, da Evropska unija priznava in spoštuje pravico dostopa do storitev splošnega gospodarskega pomena, kot je to določeno v nacionalnem pravu in praksi, s čimer se pospešuje socialna in ozemeljska kohezija EU.

V Lizbonski pogodbi je za storitve splošnega gospodarskega pomena zapisano, da „imajo [...] [poseben položaj] v okviru skupnih vrednot Unije“ in pomembno vlogo pri spodbujanju socialne in teritorialne kohezije.

Zaradi tega posebnega položaja se v skladu z Lizbonsko pogodbo od EU in držav članic zahteva, da zagotovijo delovanje teh storitev na podlagi načel in pogojev, zlasti ekonomskih in finančnih, ki jim bodo omogočili izpolnjevanje njihovega poslanstva.

Vrh
Škatlice z zastavami EU in držav članic.Ali je zaradi Lizbonske pogodbe več odločitev sprejetih v Bruslju?

Ne, zaradi Lizbonske pogodbe se je povečala decentraliziranost in preglednost izvajanja politik Evropske unije, kar zagotovlja, da se odločitve sprejema čim bliže državljanom. Pogodba v evropsko zakonodajo vključuje lokalni in regionalni vidik ter določa, da mora EU spoštovati nacionalno identiteto držav članic, ki je del njihove osnovne ureditve, zlasti regionalno in lokalno samoupravo. S Pogodbo se je povečala učinkovitost razdelitve nalog med Evropsko unijo in državami članicami, saj jasno določa pristojnosti ter tako odpravlja dvome in nejasnosti.

Vrh
Ženska riše zemljevid Evrope.Ali Lizbonska pogodba pomeni oblikovanje evropske „naddržave“?

Ne, Lizbonska pogodba je mednarodna pogodba. Sprejele in ratificirale so jo suverene države članice, ki soglašajo, da nekaj svoje suverenosti prenesejo na naddržavno sodelovanje. Lizbonska pogodba jasno določa, da Evropska unija izraža voljo držav članic in njihovih državljanov ter da njene pristojnosti izhajajo iz teh držav.

Pogodba ne spreminja osnovnih značilnosti EU, ampak uvaja nekaj pomembnih institucionalnih sprememb, zaradi katerih je Evropska unija močnejša in učinkovitejša. To pa ni v škodo držav članic – nasprotno, EU dopolnjuje ukrepe držav članic, kadar te svojih ciljev ne morejo uresničiti same.

Vrh
Otrok bere knjigo.Zakaj Lizbonska pogodba ni bralcu prijazna?

Nove pogodbe EU so vedno v obliki sprememb prejšnjih pogodb: takšne pogodbe so bile Enotni evropski akt, Maastrichtska pogodba, Amsterdamska pogodba in Pogodba iz Nice. Lizbonska pogodba sledi enakemu vzorcu in spreminja glavni pogodbi Evropske unije: Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti. Slednja se je preimenovala v Pogodbo o delovanju Evropske unije. Obe pogodbi sta enakopravni.

Na voljo je tudi prečiščeno besedilo obeh temeljnih pogodb, ki vključuje spremembe, navedene v členih Lizbonske pogodbe.

Vrh
Ženska piha v simbol EU v obliki peresa.Kako in kdaj je začela veljati Lizbonska pogodba?

Lizbonska pogodba je začela veljati 1. decembra 2009. Pred tem jo je moralo ratificirati vseh 27 držav članic. Vsaka država članica se je v skladu s svojimi ustavnimi določbami odločila, ali je pogodbo ratificirala z referendumom ali z glasovanjem v parlamentu.

Vrh
Pravno obvestilo | Piškotki | O portalu EUROPA | Išči | Kontakt | Na vrh