RSS
Abecedno kazalo
Spletna stran je na voljo v 23 jezikih
Na voljo so novi jeziki:  BG - CS - ET - GA - LV - LT - HU - MT - PL - RO - SK - SL

We are migrating the content of this website during the first semester of 2014 into the new EUR-Lex web-portal. We apologise if some content is out of date before the migration. We will publish all updates and corrections in the new version of the portal.

Do you have any questions? Contact us.


Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) („direktiva o DDV“)

Ta direktiva kodificira določbe, ki izvajajo skupni sistem davka na dodano vrednost, ki se nanaša na proizvodnjo in distribucijo blaga in storitev, kupljenih in prodanih za potrošnjo v Evropski uniji (EU). Da bi zagotovili nevtralen vpliv davka, ne glede na število transakcij, lahko zavezanci za DDV z računa za DDV odštejejo znesek davka, ki so ga plačali drugim zavezancem za DDV. DDV dokončno plača končni potrošnik v obliki odstotnega dodatka na končno ceno blaga ali storitve.

AKT

Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost [Glej akte o spremembah].

POVZETEK

Davek na dodano vrednost (DDV) je splošen davek na potrošnjo, ki velja za trgovinske dejavnosti, ki vključujejo proizvodnjo in distribucijo blaga in opravljanje storitev. Ta direktiva o davku na dodano vrednost kodificira določbe, ki urejajo uvedbo skupnega sistema davka na dodano vrednost v Evropski uniji (EU).

Skupni sistem davka na dodano vrednost velja za blago in storitve, kupljene in prodane za potrošnjo v EU. Davek se izračuna na podlagi vrednosti, dodane blagu in storitvam na vsaki stopnji proizvodne in distribucijske verige.

Davek se pobira po sistemu delnih plačil, kar davčnim zavezancem (podjetjem, ki so zavezana za DDV) omogoča, da od svojih računov za DDV odštejejo znesek davka, ki so ga z nakupom za gospodarske namene plačali drugim davčnim zavezancem na predhodni stopnji. Ta mehanizem pomeni, da je davek nevtralen, ne glede na število transakcij.

Na koncu DDV plača končni potrošnik v obliki odstotnega dodatka na končno ceno blaga ali storitve. Ta končna cena je skupni znesek vrednosti, dodane na vsaki stopnji proizvodnje in distribucije. Dobavitelj blaga ali storitev (davčni zavezanec) plača DDV za blago ali storitve nacionalni davčni upravi, potem ko odšteje DDV, ki je že plačan dobaviteljem.

Področje

Transakcije, ki jih davčni zavezanec v tej funkciji opravi za plačilo na ozemlju države v EU. Uvozi so prav tako zavezani za DDV, ne glede na to, katera oseba jih opravi.

Obdavčljive transakcije vključujejo:

  • dobavo blaga s strani davčnega zavezanca,
  • pridobitve znotraj EU v državi EU, in sicer pridobitve blaga iz druge države EU,
  • dobavo storitev s strani davčnega zavezanca,
  • uvoze blaga izven EU (tretje ozemlje * ali država nečlanica EU).

Pridobitev blaga znotraj EU nastopi le, če se dobrine prepeljejo iz ene države EU v drugo. Nastopi, ko davčni zavezanec v tej funkciji ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, v državi EU prihoda kupi blago, ki ga prodaja davčni zavezanec v državi EU odhoda. Nastopi tudi v primeru novega prevoznega sredstva * in trošarinskih * proizvodov, ki jih kupijo druge osebe.

Če skupni znesek pridobitev izven EU s strani pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, in s strani nekaterih kategorij davka oproščenih oseb ne preseže minimalnega praga 10 000 EUR na leto, se tem pridobitvam obračuna DDV, če se kupec odloči za registracijo.

Za pridobitve rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk in starin znotraj EU se DDV ne obračuna, če je prodajalec davčni zavezanec ali organizator javne dražbe, ki je DDV za te dobrine plačal po posebni shemi obdavčitve dobička.

Ozemeljska veljavnost

DDV EU se ne obračunava v naslednjih tretjih ozemljih:

  • otok Helgoland, območje Büsingen, Ceuta, Melilla, Livigno, Campione d’Italia in italijanske vode Luganskega jezera (območja, ki niso v carinskem območju EU),
  • gora Atos, Kanarski otoki, francoski čezmorski departmaji, Ålandski otoki in Kanalski otoki (ozemlja, ki so del carinskega območja EU).

V skladu s Pogodbo se DDV prav tako ne obračunava v Gibraltarju ali na območju Cipra, ki ni pod dejanskim nadzorom vlade Republike Ciper. Ta območja veljajo kot tretja ozemlja.

Ker Kneževina Monako, otok Man in suvereni coni Akrotiri in Dhekelia Združenega kraljestva veljajo za države EU, se DDV tam obračunava.

Davčni zavezanci

Davčni zavezanec je oseba, ki neodvisno opravlja katero koli gospodarsko dejavnost na katerem koli kraju, s kakršnim koli namenom ali rezultatom. Gospodarska dejavnost vključuje katero koli dejavnost proizvajalcev, trgovcev ali oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarstvom in kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi poklicev. Če so osebe vezane na svojega delodajalca po pogodbi o zaposlitvi ali kakršnimi koli drugimi pravnimi vezmi, ki ustvarjajo odnos delodajalca in delojemalca, se dejavnosti osebe, ki prejema plačo, ali drugih oseb ne štejejo kot neodvisno opravljene dejavnosti.

Vsaka oseba, ki občasno dobavlja nova prevozna sredstva, ki se jih prevaža v drugo državo EU, je prav tako davčni zavezanec.

Država EU lahko kot davčnega zavezanca šteje katero koli osebo, ki občasno posluje v smislu gospodarskih dejavnosti, in sicer zlasti v smislu dobave (pred prvim poklicem) zgradbe ali dela zgradbe in ozemlja, na katerem zgradba stoji, ali dobave zemljišča zgradbe.

Državni organi, organi regionalne in lokalne uprave in drugi subjekti javnega prava ne štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot organi oblasti, razen če bi upoštevanje, da niso davčni zavezanci, vodilo do bistvenega izkrivljanja konkurence. Kadar izvajajo določene gospodarske dejavnosti, postanejo takšni organi vseeno davčni zavezanci.

Obdavčljive transakcije

Dobava blaga je prenos pravice do razpolaganja s stvarnim premoženjem kot lastnik.

Vsaka transakcija, ki ne pomeni dobave blaga, pomeni dobavo storitev.

Pridobitev blaga znotraj EU je pridobitev pravice do razpolaganja s premičninami kot lastnik, ki se prenese na osebo, ki blago pridobiva v drugi državi EU.

Uvoz blaga je vstop blaga v EU, ki ni v prostem obtoku. Vstop blaga, ki je v prostem obtoku iz tretjega ozemlja, je prav tako uvoz.

Kraj transakcij

Kraj dobave blaga je:

  • kraj blaga v času dobave (če se blaga ne odpošlje ali odpelje),
  • kraj blaga v trenutku, ko se odpošiljanje ali odvoz do stranke začne (če se blago odpošlje ali odpelje),
  • kraj odhoda prevoza potnika (če se blago prodaja na krovu ladij, letal ali vlakov),
  • kraj, kjer se nahaja stranka (pri dobavi plina preko sistema zemeljskega plina znotraj EU ali preko katerega koli drugega omrežja, priključenega na tak sistem, pri dobavi elektrike ali dobavi ogrevalne ali hladilne energije preko ogrevalnih ali hladilnih omrežij).

Za kraj pridobitve blaga znotraj EU velja kraj, kjer se prevoz blaga osebi, ki jih pridobi, konča.

Kot kraj dobave storitev davčnemu zavezancu se šteje kraj, kjer je stranka ustanovila svoje poslovanje, ali, če je storitev opravljena za stalno poslovno enoto, ki jo ima stranka drugje, kraj, kjer je ta stalna poslovna enota, če pa ni nobene poslovne enote, kraj, kjer ima stranka svoj stalni naslov ali običajno stanuje. Kot kraj dobave storitev osebi, ki ni davčni zavezanec, se šteje kraj, kjer je dobavitelj ustanovil svoje poslovanje, ali če je storitev dobavljena iz stalne poslovne enote, ki jo ima dobavitelj drugje, kraj, kjer je ta stalna poslovna enota, če pa ni nobene poslovne enote, kraj, kjer ima dobavitelj svoj stalni naslov ali običajno stanuje.

Vendar pa obstaja nekaj izjem teh splošnih pravil. Zadevne storitve vključujejo storitve, ki so povezane z nepremičninami, prevozom potnikov in prevozom blaga, storitve, ki so povezane z dejavnostmi v kulturi, umetnosti, športu, znanosti, izobraževanju in zabavi, storitve restavracij in gostinske storitve in storitve kratkoročnega najema prevoznih sredstev. Glaven namen teh izjem je zagotoviti, da se storitev obdavči tam, kjer je dejansko uporabljena.

V odnosih z državami nečlanicami EU lahko države EU za preprečevanje dvojnega obdavčevanja, neobdavčevanja in izkrivljanja konkurence upoštevajo naslednje:

  • kraj dobave nekaterih storitev znotraj svojega ozemlja kot izven EU, če se storitev dejansko uporablja in koristi izven EU,
  • kraj dobave določenih storitev izven EU kot znotraj države EU, če se storitev dejansko uporablja in koristi znotraj njenega ozemlja.

Kraj uvoza blaga je država EU, kjer se blago nahaja ob vstopu v EU.

Obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna DDV

Razen v številnih posebej navedenih primerih obdavčljivi dogodek * za davek nastane takrat, ko se blago ali storitev dobavi, in je takrat treba tudi obračunati davek *.

Za pridobitev blaga znotraj EU obdavčljivi dogodek nastane, ko je pridobitev opravljena, davek pa je treba obračunati 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bila pridobitev opravljena. Vendar je v primeru, ko je račun izdan pred tem datumom, treba davek obračunati na dan, ko je račun izdan.

Od 1. januarja 2013, ko začne veljati direktiva 2010/45/EU, pa bo DDV treba obračunavati ob izdaji računa ali ob preteku časovne omejitve iz člena 222 te direktive, če račun do takrat ni bil izdan.

V primeru uvoza blaga obdavčljiv dogodek nastopi in je davek treba obračunati takrat, ko blago vstopi v državo EU.

Davčna osnova

Pri dobavi blaga in storitev ter pridobitvi blaga znotraj EU davčna osnova vključuje vse, kar predstavlja plačilo, ki ga prejme dobavitelj za transakcijo stranke. To vključuje subvencije, ki so neposredno povezane s ceno teh transakcij. Osnova vključuje tudi davke, pristojbine, prelevmane in dajatve (razen samega davka na dodano vrednost) in dodatne stroške, ki jih stranki zaračuna dobavitelj, vendar izključuje določena znižanja cen, rabate, cenovne popuste in odplačila nastalih stroškov.

Pri uvozu blaga je davčna osnova vrednost za namene carine. Vključuje pristojbine, prelevmane in druge dajatve, ki se plačajo izven države uvoza v EU, in tiste, ki se plačajo zaradi uvoza (razen samega davka na dodano vrednost) ter dodatne stroške (pakiranje, transport itd.).

Stopnje davka na dodano vrednost

Obdavčljive transakcije se obračunajo po stopnjah in pod pogoji, ki jih določi država EU, kjer se opravijo. Splošna stopnja davka na dodano vrednost je določena kot odstotek davčne osnove, ki do 31. decembra 2015 ne sme biti nižja od 15 %.

Države EU lahko uporabijo eno ali dve znižani stopnji, ki ne smeta biti nižji od 5 %. Znižana stopnja se lahko uporabi le na dobavo blaga in storitev v kategorijah, ki so navedene v Prilogi III direktive o davku na dodano vrednost (kot je bila nazadnje spremenjena z direktivo 2009/47/ES).

Države EU lahko po posvetovanju z Odborom za davek na dodano vrednost uporabijo znižano davčno stopnjo za dobavo zemeljskega plina, elektrike in daljinskega ogrevanja.

Ob odstopanju od običajnih pravil so bile določene države EU pooblaščene, da v določenih območjih ohranijo znižane stopnje, tudi nižje od minimalnih ali nične stopnje.

Nekatera od teh odstopanj, določenih v aktih o pristopu desetih držav, ki so se EU pridružile 1. maja 2004, so veljala le do 31. decembra 2010. Druga so podaljšana ali vključena v splošna pravila z direktivo 2009/47/ES.

Oprostitve

Blago in storitve, ki so oproščeni davka na dodano vrednost se končnemu kupcu prodajo brez davka na dodano vrednost, obračunanega na prodajo. Vendar, če je dobava blaga ali storitev oproščena, dobavitelj davka na dodano vrednost od nakupov ne sme odbiti. Takšna oprostitev brez pravice do odbitka pomeni, da „skriti“ DDV ostane vključen v ceno, ki jo plača potrošnik. Jasno je treba ločiti med to oprostitvijo in nično stopnjo davka na dodano vrednost, ki predstavlja odstopanje, ki velja za določene države EU, in ki pomeni, da končna cena za potrošnika ne vključuje preostalega davka na dodano vrednost.

Obstajajo tudi oprostitve s pravico do odbitka, katerih glavni namen je upoštevanje kraja, kjer blago ali storitev veljata za potrošena in sta tako tudi obdavčena: te transakcije so oproščene vsega davka na dodano vrednost v svoji državi porekla v EU, ker bodo obdavčene v namembni državi.

Oprostitve brez pravice do odbitka

Iz socialno-ekonomskih vzrokov so oproščene:

  • določene dejavnosti splošnega interesa (kot je bolnišnična in zdravstvena oskrba, blago in storitve v povezavi s socialnim skrbstvom in socialnovarstvenim delom, šolsko in univerzitetno izobrazbo in določene kulturne storitve),
  • določene transakcije, vključno z zavarovanjem, odobritvijo kredita, določenimi bančnimi storitvami, dobavo poštnih znamk, loterijami in igrami na srečo ter določenimi dobavami nepremičnin.

Za spodbujanje trgovine so določeni uvozi blaga iz držav zunaj EU oproščeni. To vključuje končni uvoz blaga, katerega dobava je oproščena v državi uvoza v EU, in blaga, katerega končno dobavo urejajo direktive 2007/74/ES (blago, ki se prenaša v potnikovi prtljagi), 2009/132/ES (blago, ki se uvaža za nekomercialne namene) in 2006/79/ES (manjše pošiljke blaga nekomercialnega značaja).

Oprostitve s pravico do odbitka

Za upoštevanje kraja, kjer je blago veljalo kot potrošeno ali so storitve veljale kot potrošene in je bil tako obračunan tudi davek, so naslednje transakcije oproščene s pravico do odbitka:

  • dobava blaga znotraj EU, vključno z novimi prevoznimi sredstvi in trošarinski proizvodi, poslani iz ene države EU v drugo,
  • izvoz blaga iz EU na tretje ozemlje ali v državo nečlanico EU,
  • določene transakcije v povezavi z mednarodnim transportom oz. določene transakcije, ki štejejo kot izvoz,
  • dobava storitev s posredniki, če so udeleženi v transakcijah, ki se nanašajo na izvoz,
  • določene transakcije, ki se nanašajo na mednarodno trgovino, kot so tiste, ki zadevajo carinska in druga skladišča.

Odbitki

Davčni zavezanec, ki kupi blago ali storitve, ima pravico do odbitka zneska davka na dodano vrednost v državi EU, kjer se te transakcije izvedejo, če blago ali storitev uporabi za svojo poklicno ekonomsko dejavnost. Davčni zavezanec, ki je plačal DDV v državi EU, kjer ni njegov sedež, lahko dobi povračilo po posebnem elektronskem postopku. Davčni zavezanec nima pravice do odbitka, če je ekonomska dejavnost oproščena ali če davčni zavezanec izpolnjuje pogoje posebne sheme (npr. oprostitev davka na dodano vrednost za mala podjetja).

V določenih primerih se odbitek lahko omeji ali prilagodi. Izvajanje odbitka zahteva izpolnjevanje določenih pogojev, zlasti obveznosti imetja računa.

Obveznosti davčnih zavezancev in določenih oseb, ki niso davčni zavezanci

DDV mora plačati:

  • vsak davčni zavezanec, ki opravi obdavčljivo dobavo blaga ali storitev, razen v določenih posebnih primerih, ko davek plača druga oseba, zlasti stranka, ki uporabi postopek obrnjenega obračuna,
  • katera koli oseba, ki znotraj EU pridobi obdavčljivo blago,
  • (za uvoz) oseba, določena ali spoznana kot zavezana v državi uvoza EU.

Davčni zavezanec mora navesti, kdaj se njegova dejavnost kot davčni zavezanec začne, spremeni ali preneha, in mora voditi dovolj podrobno evidenco.

Davčni zavezanec mora zagotoviti, da je izdan dovolj podroben račun (DE) (EN) (FR) za blago in storitve, ki jih dobavi drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec. Račun mora biti izdan tudi v določenih drugih primerih.

Odstopanja

Pod določenimi pogoji so lahko države EU pooblaščene, da uvedejo odstopanja za poenostavitev pobiranja davka na dodano vrednost za preprečevanje določenih davčnih goljufij ali utaj.

Posebne sheme

Obstajajo posebne sheme za DDV za:

Potrošniki

Nekatere sheme za DDV se ne nanašajo le neposredno na gospodarske subjekte, temveč tudi na fizične osebe in končne potrošnike. Takšen primer je recimo, ko fizična oseba kupi blago v drugi državi EU. Če potrošnik blago odnese domov sam, se DDV plača v državi EU, kjer je bilo blago prodano in kupljeno (tj. v državi porekla). Nekatere davka oproščene osebe in pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, imajo prav tako pravico do pridobivanja omejene količine blaga v drugi državi EU na podlagi pravil, ki urejajo obdavčitev trgovine med državami EU. Za te osebe shema že temelji na načelu obdavčitve v državi porekla dobavljenega blaga in storitev v EU (glej konec tega povzetka).

Vendar načelo porekla ne velja, če je blago prodano na daljavo, tj. če sta kupec in prodajalec v različnih državah EU in se blago odpošlje. Če vrednost prodanega blaga na letni ravni preseže določen prag (35 000 EUR ali 100 000 EUR, odvisno od države EU), mora dobavitelj upoštevati načelo namembne države in mora to storiti v vsakem primeru, če je prodaja na daljavo predmet trošarine. Po tem načelu dobavitelj prijavi DDV v namembni državi EU po stopnji, ki velja v tej državi.

Načelo porekla ne velja, če je v drugi državi EU kupljeno novo prevozno sredstvo. V tem primeru kupec plača DDV v namembni državi EU.

Boj proti davčni utaji

Davčna utaja ovira delovanje notranjega trga tako, da ustvari neupravičen pretok blaga in omogoča, da se blago trži po nenormalno nizkih cenah.

Za boj proti tej nadlogi direktiva 2008/117/ES uvaja naslednje ukrepe:

  • uvedbo enomesečnega roka za informacije o dobavi blaga znotraj EU,
  • uvedbo enakega davčnega obdobja za dobavitelja in kupca ali stranko v okviru transakcij znotraj EU,
  • zmanjšanje administrativnih bremen,
  • odobritev subjektom, da vsako četrtletje oddajo rekapitulacijsko poročilo, ki se nanaša na dobavo blaga znotraj EU.

OZADJE

Ta direktiva je prenovitev šeste Direktive 77/388/EGS (DA) (DE) (EL) (EN) (ES) (FR) (IT) (NL) (PT) (FI) (SV) o skupnem sistemu davka na dodano vrednost in enotni podlagi za ocenjevanje, ki je bila od sprejema spremenjena že več kot tridesetkrat. Kodificira določbe Direktive 77/388/EGS z dne 1. januarja 2007, ne da bi spremenila bistvo zakonodaje v veljavi.

Ključni izrazi, uporabljeni v aktu
  • Tretja ozemlja: ozemlja, ki so del države EU, vendar se za namene davka na dodano vrednost šteje, da ležijo izven EU.
  • Novo prevozno sredstvo:
    1. kopenska vozila, katerih kapaciteta presega 48 kubičnih centimetrov ali katerih moč presega 7,2 kilovata, če dobava nastopi v šestih mesecih od datuma prvega začetka uporabe ali če vozilo ni prevozilo več kot 6 000 kilometrov,
    2. plovila, ki presegajo 7,5 metrov dolžine (z izjemo plovil za plovbo na odprtem morju, ki opravljajo prevoz potnikov za plačilo ali so namenjena opravljanju komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti, za reševanje ali pomoč na morju ali za priobalni ribolov), če dobava nastopi v treh mesecih od datuma prvega začetka uporabe ali če plovilo ni plulo več kot 100 ur,
    3. zračna plovila, katerih vzletna teža presega 1550 kilogramov (razen zračnih plovil, ki jih uporabljajo letalske družbe predvsem za polete na mednarodnih zračnih poteh za plačilo), če je dobava nastopila v treh mesecih od datuma prvega začetka uporabe ali če zračno plovilo ni letelo več kot 40 ur.
  • Trošarinski proizvodi: energenti, alkohol in alkoholne pijače ter predelan tobak, kakor so opredeljeni v obstoječi zakonodaji EU, razen plina, dobavljenega po sistemu za zemeljski plin, vzpostavljenem na ozemlju EU, ali po omrežju, povezanem s takšnim sistemom.
  • Obdavčljiv dogodek: dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna davka na dodano vrednost.
  • Obveznost obračuna davka na dodano vrednost: ko ima davčni organ po zakonu pravico zahtevati davek od osebe, ki ga je dolžna plačati, četudi se plačilo odloži.

REFERENCE

AktZačetek veljavnostiRok prenosa v državah članicahUradni list
Direktiva 2006/112/ES

1.1.2007

1.1.2008

UL L 347, 11.12.2006

Akt(i) o spremembiZačetek veljavnosti - Datum prenehanja veljavnostiRok prenosa v državah članicahUradni list
Direktiva 2006/138/ES

29.12.2006

1.1.2007

UL L 384, 29.12.2006

Direktiva 2007/75/ES

29.12.2007

1.1.2008

UL L 346, 29.12.2007

Direktiva 2008/8/ES

20.2.2008

V skladu z določbami te direktive, med 1.1.2009 in 1.1.2015

UL L 44, 20.2.2008

Direktiva 2008/117/ES

21.1.2009

1.1.2010

UL L 14, 20.1.2009

Direktiva 2009/47/ES

1.6.2009

-

UL L 116, 9.5.2009

Direktiva 2009/69/ES

24.7.2009

1.1.2011

UL L 175, 4.7.2009

Direktiva 2009/162/EU

15.1.2010

1.1.2011

UL L 10, 15.1.2010

Direktiva 2010/23/EU

9.4.2010–30.6.2015

-

UL L 72, 20.3.2010

Direktiva 2010/45/EU

11.8.2010

31.12.2012

UL L 189, 22.7.2010

Direktiva 2010/88/EU

11.12.2010

-

UL L 326, 10.12.2010

Nadaljnje spremembe in popravki Direktive 2006/112/ES so vključeni v osnovno besedilo. Ta prečiščena različica je samo za referenčne namene.

POVEZANI AKTI

Direktiva Sveta 2009/132/ES z dne 19. oktobra 2009 o določitvi področja uporabe 143(b) in (c) Direktive 2006/112/ES glede oprostitve davka na dodano vrednost na končni uvoz določenega blaga [UL L 292, 10.11.2009].

Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 2. julija 2009 o možnosti oblikovanja skupine za DDV iz člena 11 Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost [COM(2009) 325 konč. – Neobjavljeno v Uradnem listu].

Sporočilo Komisije Svetu z dne 28. januarja 2009 o tehnološkem razvoju na področju elektronskega izdajanja računov in ukrepih za nadaljnjo poenostavitev, posodobitev in uskladitev pravil glede obračunavanja DDV [COM(2009) 20 končna – Neobjavljeno v Uradnem listu].

Direktiva Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici [Uradni list L44, 20.2.2008].

Direktiva sveta 2007/74/ES z dne 20. decembra 2007 o oprostitvi plačila davka na dodano vrednost in trošarine na uvoz blaga za osebe, ki potujejo iz tretjih držav [UL L 346, 29.12.2007].

Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 5. julija 2007 o stopnjah DDV, ki niso splošne [COM(2007) 380 konč. – Neobjavljeno v Uradnem listu].

Direktiva Sveta 2006/79/ES z dne 5. oktobra 2006 o oprostitvi davkov na uvoz manjših pošiljk blaga nekomercialnega značaja iz tretjih držav (kodificirana različica) [UL L 286, 17.10.2006].

Uredba Sveta (ES) 1798/2003 z dne 7. oktobra 2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 218/92 [Uradni list L 264, 15.10.2003].

Zadnja posodobitev: 04.02.2011

Glejte tudi

  • Za več informacij obiščite spletno stran Generalnega direktorata za obdavčenje (DE) (EN) (FR)
Pravno obvestilo | O spletišču | Išči | Kontakt | Na vrh