RSS
Abecedno kazalo
Spletna stran je na voljo v 23 jezikih
Na voljo so novi jeziki:  BG - CS - ET - GA - LV - LT - HU - MT - PL - RO - SK - SL

We are migrating the content of this website during the first semester of 2014 into the new EUR-Lex web-portal. We apologise if some content is out of date before the migration. We will publish all updates and corrections in the new version of the portal.

Do you have any questions? Contact us.


Reforma skupne ribiške politike

Reforma skupne ribiške politike (SRP) si prizadeva za ustvarjanje pogojev za boljšo prihodnost tako staležev rib in ribištva kot morskega okolja, od katerega so ti odvisni. V središču predlagane reforme sta trajnost in prizadevanje za odpravo prekomernega izkoriščanja virov in praznjenja zalog. Trajnostni ribolov je ribolov na ravneh, ki ne ogrožajo obnavljanja staležev in zagotavljajo dolgoročen donos. Reforma uvaja decentraliziran pristop k upravljanju ribištva, glede na regijo in morski bazen. S sporazumi o trajnostnem ribolovu mora izboljšati standarde upravljanja v Evropski uniji (EU) in po svetu.

Akt

Sporočilo komisije z dne 13. julija 2011 z naslovom Reforma skupne ribiške politike (COM(2011) 417 – Neobjavljeno v Uradnem listu).

POVZETEK

Reforma skupne ribiške politike (SRP) je del strategije Evropa 2020. Zato mora spodbujati vzpostavitev trajnostne in vključujoče rasti, krepiti kohezijo v obalnih regijah in izboljšati uspešnost ribiškega sektorja.

Predlogi Komisije so osredotočeni na trajnost in dolgoročne rešitve.

Ohranjanje in trajnost

Z upravljanjem ribištva, ki odpravlja pomembne negativne učinke na druge zaloge, vrste in ekosisteme, lahko SRP prispeva k boljšemu okoljskem statusu morskega okolja, kakor določa Okvirna direktiva o „morski strategiji“.

Ukrepi, sprejeti v okviru reforme SRP, morajo omogočiti dosego največjega trajnostnega donosa do leta 2015 v skladu z mednarodnimi zavezami EU. Največji dovoljeni ulov ne sme ogrožati obstoja staležev. Po drugi strani mora omogočati ohranitev ribje populacije pri največji produktivnosti.

Predlagani ukrepi določajo tudi prepoved zavržkov neželenega ulova, dolgoročne načrte upravljanja, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih dognanjih, ter izboljšanje zbiranja in dostopnosti popolnih in zanesljivih podatkov za oblikovanje politik.

Prihodnost ribolova in akvakulture

SRP mora ustvariti pogoje za trdno, vzdržno in konkurenčno industrijo, ki bo nudila privlačna delovna mesta. Komisija za izboljšanje gospodarske vzdržnosti in odpravo presežne zmogljivosti ribolova predlaga vzpostavitev sistema prenosljivih ribolovnih koncesij za velika plovila. Tako bodo nekateri gospodarski subjekti lahko odkupili pravice tistih, ki želijo zapustiti ribiški sektor. Tak sistem ne potrebuje nobenega javnega financiranja. Omogoča tudi povečanje prihodkov in ustvarjanje novih delovnih mest.

Oblikovali bi se lahko tudi ukrepi za spodbujanje malega ribištva ali trajnostne akvakulture.

Informiranje potrošnikov

Potrošniki bodo bolje obveščeni o kakovosti in trajnosti kupljenih proizvodov. Označevanje bo lahko vsebovalo trditve v zvezi z okoljem ali informacije o posebnih proizvodnih tehnikah.

Ribiške organizacije bodo aktivno sodelovale pri načrtovanju ribolovnih dejavnosti svojih članov, obenem pa bodo imele pomembnejšo vlogo pri usmerjanju dobave na trg in povečanju dobička ribičev.

Izboljšanje upravljanja na podlagi regionalizacije

Reforma mora spodbujati rešitve, ki so prilagojene potrebam na regionalni in lokalni ravni, in tako upoštevati posebnosti različnih morskih bazenov. Ključne odločitve glede splošnih načel in ciljev politike se vedno sprejemajo na ravni EU. Vendar lahko države članice pod nadzorom Komisije odločajo tudi o drugih ukrepih za upravljanje ribištva. Države članice lahko za zagotovitev učinkovitega upravljanja sprejmejo tehnične ohranitvene ukrepe in ukrepe za preprečevanje zavržkov, ki jih nato izvajajo z nacionalnimi predpisi.

Komisija namerava ohraniti vlogo svetovalnih svetov pri oblikovanju ohranitvene politike v okviru modela regionalizacije. Zaradi posebnosti na področju akvakulture Komisija predlaga tudi ustanovitev novega svetovalnega sveta za akvakulturo.

Finančna podpora

Stroške vseh dejavnosti krije javno financiranje. Javno financiranje bo v celoti poenostavljeno in povezano s tem, ali gospodarski subjekti upoštevajo pogoje (predvsem glede trajnosti). Prenovljen bo tudi intervencijski režim na podlagi skupne ureditve trgov. Odslej bo določitev intervencijskih cen potekala na decentralizirani in ustrezni ravni, da bi se izognili uničevanju presežkov rib zaradi cen.

Zunanja razsežnost

Cilj zunanjih ukrepov EU je trajnost in varovanje morskih ekosistemov. Temeljijo predvsem na krepitvi sodelovanja pri izmenjavi znanstvenih dognanj in pri spoštovanju vzpostavljenih pravil, predvsem na področju boja proti nezakonitem ribolovu.

EU bo morala odigrati pomembnejšo vlogo v regionalnih ribiških organizacijah in v svojih odnosih s tretjimi državami.

Sporazume o trajnostnem ribolovu, sklenjene z državami, ki niso članice EU, je treba usmeriti predvsem v boljše upravljanje morskih virov, v izboljšanje znanstvenih dognanj in v uvedbo visokokakovostnega okvira upravljanja.

Ozadje

Reforma temelji na širši javni razpravi, ki se je zaključila konec leta 2010. Prispevki zainteresiranih strani so omogočili pripravo reforme, ki vsebuje naslednje elemente:

  • zakonodajni predlog za novo uredbo, ki določa glavna pravila skupne ribiške politike (in nadomešča Uredbo (ES) št. 2371/2002),
  • zakonodajni predlog nove tržne politika (ki nadomešča Uredbo (ES) št. 104/2000),
  • zakonodajni predlog nove uredbe o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo,
  • sporočilo o zunanji razsežnosti skupne ribiške politike in
  • poročilo o Uredbi Sveta (ES) št. 2371/2002 v zvezi s poglavjema Ohranjevanje in trajnost ter Prilagoditev ribolovne zmogljivosti in o členu 17(2) o omejitvi dostopa ladjevja na 12 morskih milj.
Zadnja posodobitev: 03.12.2011
Pravno obvestilo | O spletišču | Išči | Kontakt | Na vrh