RSS
Abecedno kazalo
Spletna stran je na voljo v 22 jezikih
Na voljo so novi jeziki:  BG - CS - ET - LV - LT - HU - MT - PL - RO - SK - SL

We are migrating the content of this website during the first semester of 2014 into the new EUR-Lex web-portal. We apologise if some content is out of date before the migration. We will publish all updates and corrections in the new version of the portal.

Do you have any questions? Contact us.


Sodna pristojnost, pravo, ki se uporablja, in evropsko potrdilo o dedovanju

Ta uredba usklajuje predpise o sodni pristojnosti in veljaven zakon, ki ureja dedovanje v EU, prav tako pa tudi priznavanje in izvrševanje odločb ter sprejemljivost in izvrševanje javnih listin v teh zadevah. Uredba prav tako uvaja evropsko potrdilo o dedovanju, ki je namenjeno dedičem, volilojemnikom in izvršiteljem oporoke ali upraviteljem zapuščine, ki morajo dokazati svoj status ali uveljavljati svoje pravice v drugi državi EU.

AKT

Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju.

POVZETEK

Ta uredba se uporablja v zapuščinskih postopkih. Ne uporablja se v davčnih, carinskih ali upravnih zadevah.

Sodna pristojnost

Sodišča države članice EU, v kateri je imel zapustnik običajno prebivališče ob smrti, so pristojna za odločanje o celotnem dedovanju. Če zapustnik ob smrti nima običajnega prebivališča v državi članici EU, so za odločanje o celotnem dedovanju pristojna sodišča države članice, v kateri je zapuščina, če:

  • je bil zapustnik ob smrti državljan te države članice ali
  • je imel zapustnik prejšnje običajno prebivališče v navedeni državi članici, pod pogojem, da od spremembe običajnega prebivališča do začetka postopka pred sodiščem ni preteklo več kot pet let.

Če je zapustnik izbral pravo skladno z Uredbo in je izbrano pravo pravo države članice EU, se stranke postopka lahko strinjajo, da imajo sodišča te države članice izključno pristojnost pri odločanju o dedovanju.

Sodišča države članice EU, kjer je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče, se lahko izrečejo za nepristojna za odločanje o dedovanju, če menijo, da so sodišča države članice, katere pravo je bilo izbrano, primernejša za odločanje o dedovanju glede na dejanske okoliščine dedovanja, na primer glede na to, kje imajo stranke običajno prebivališče in kje se nahaja premoženje.

Sodišča države članice, katere pravo je izbral zapustnik, so pristojna za odločanje o dedovanju, če:

  • se je pod posebnimi pogoji, določenih v Uredbi, sodišče, ki je že začelo postopek, izreklo za nepristojno v isti zadevi,
  • so se stranke postopka dogovorile, da bodo prenesle pristojnost na sodišča te države članice,
  • so stranke postopka izrecno sprejele pristojnost sodišča, ki je začelo postopek.

PRAVO, KI SE UPORABLJA

Če v tej uredbi ni določeno drugače, je pravo, ki se uporablja za celotno dedovanje, pravo države, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče.

Oseba lahko za pravo, ki ureja celotno dedovanje po njej, izbere pravo države, katere državljanstvo ima v času izbire ali ob smrti. Oseba, ki ima več državljanstev, lahko izbere pravo katere koli od držav, katerih državljanstvo ima.

Pravo ureja zlasti:

  • vzroke, čas in kraj uvedbe dedovanja,
  • določitev upravičencev, njihovih deležev in obveznosti, ki jim jih je naložil zapustnik, ter določitev drugih dednih pravic,
  • dedno sposobnost,
  • razdedinjenje in dedno nevrednost,
  • prehod premoženja, pravic in obveznosti, ki sestavljajo zapuščino, na dediče in, če je ustrezno, volilojemnike,
  • pooblastila dedičev, izvršiteljev oporoke in drugih upraviteljev zapuščine, pri čemer ne posega v določene predpise glede imenovanja in pooblastil upravitelja zapuščine v določenih situacijah,
  • odgovornost za zapustnikove dolgove,
  • razpoložljivi del zapuščine, nujne deleže in druge omejitve svobode razpolaganja za primer smrti ter terjatve, ki bi jih osebe, ki so bile blizu zapustniku, lahko uveljavljale iz zapuščine ali proti dedičem,
  • vrnitev in zmanjšanje daril, predujmov na račun dednega deleža ali volil pri določanju dednih deležev posameznih upravičencev,
  • delitev zapuščine.

Priznavanje in izvršljivost odločb

Odločbe, izdane v državi članici EU, so priznane po vsej EU in ni potreben noben poseben postopek.

Odločbe, izvršljive v državi članici EU, kjer so bile izdane, so izvršljive v drugi državi članici EU, kjer jih je na zahtevo zainteresirane stranke lokalno sodišče ali drug pristojen organ razglasil za izvršljive.

Sprejemljivost in izvrševanje javnih listin

Javne listine, ki izvirajo iz države članice EU, bi morale imeti v drugi državi članici enako dokazno moč kot v državi članici izvora ali najbolj primerljive učinke, če to ni v očitnem nasprotju z javnim redom v zadevni državi članici.

Javne listine, izvršljive v državi članici EU, iz katere izvirajo, so izvršljive v drugi državi članici EU, kjer jih je na zahtevo zainteresirane stranke lokalno sodišče ali drug pristojen organ razglasil za izvršljive.

Evropsko potrdilo o dedovanju

Ta Uredba uvaja evropsko potrdilo o dedovanju, ki je namenjeno dedičem, volilojemnikom z neposrednimi pravicami v dedni zadevi in izvršiteljem oporoke ali upraviteljem zapuščine, ki morajo v drugi državi članici EU dokazati svoj status ali uveljavljati svoje pravice kot dediči ali volilojemniki in/ali pooblastila kot izvršitelji oporoke ali upravitelji zapuščine. Ko je potrdilo izdano, velja v vseh državah članicah EU, pri tem pa ni potreben noben poseben postopek.

Končne določbe

Ta Uredba se uporablja za dedovanje po osebah, ki umrejo na ali po 17. avgustu 2015. Izbira prava in razpolaganja za primer smrti, urejeni pred datumom smrti, veljajo pod določenimi pogoji, opredeljenimi v Uredbi.

REFERENCE

AktZačetek veljavnostiRok prenosa v državah članicahUradni list
Uredba (ES) št. 650/2012

16.8.2012

UL L 201, 27.7.2012

Zadnja posodobitev: 16.01.2013
Pravno obvestilo | O spletišču | Išči | Kontakt | Na vrh