RSS
Abecedno kazalo
Spletna stran je na voljo v 23 jezikih
Na voljo so novi jeziki:  BG - CS - ET - GA - LV - LT - HU - MT - PL - RO - SK - SL

We are migrating the content of this website during the first semester of 2014 into the new EUR-Lex web-portal. We apologise if some content is out of date before the migration. We will publish all updates and corrections in the new version of the portal.

Do you have any questions? Contact us.


Pravica državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic

Unija je sprejela Direktivo o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki združuje posamične ukrepe iz obsežnega zakonodajnega korpusa, ki je to vprašanje urejalo do danes. Novi ukrepi so med drugim oblikovani zato, da bi državljane Unije spodbudili k uveljavljanju svoje pravice do prostega gibanja in prebivanja v državah članicah, da bi upravne formalnosti omejili samo na najnujnejše, da bi zagotovili boljšo opredelitev statusa družinskih članov, omejili obseg za zavrnitev vstopa ali prenehanje pravice do prebivanja in uvedli novo pravico do stalnega prebivališča.

AKT

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS.

POVZETEK

Direktiva v en sam instrument združuje vso zakonodajo o pravici do vstopa in prebivanja za državljane Unije, ki obsega dve uredbi in devet direktiv (DA) (DE) (EL) (EN) (ES) (FR) (IT) (NL) (PT) (FI) (SV). Cilj te poenostavitve je tako prebivalcem kot javnim organom omogočiti lažje uveljavljanje njihovih pravic. Direktiva želi tudi čim bolj omejiti formalnosti, ki jih morajo opraviti državljani Unije in njihove družine, da bi uveljavili svojo pravico do prebivanja.

Splošne določbe

Namen tega predloga je urediti:

  • pogoje, pod katerimi državljani Unije * in njihove družine * uveljavljajo pravico do prostega gibanja in prebivanja v državah članicah,
  • pravico do stalnega prebivališča,
  • omejitve glede zgoraj navedenih pravic zaradi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja.

Pravica do gibanja in prebivanja do treh mesecev

Vsi državljani Unije imajo pravico do vstopa v drugo državo članico z osebno izkaznico ali veljavnim potnim listom. V nobenem primeru se ne sme zahtevati vstopnega ali izstopnega vizuma. Če zadevni državljani nimajo potnih listin, jim mora država članica gostiteljica omogočiti vsa ustrezna sredstva, da pridobijo zahtevane listine ali da uredijo, da se jim te listine pošljejo.

Družinski člani, ki nimajo državljanstva države članice, imajo enake pravice kot državljan, ki ga spremljajo. Za njih lahko velja zahteva za vizum za kratkoročno bivanje (DA) (DE) (EL) (EN) (ES) (FR) (IT) (NL) (PT) (FI) (SV) v skladu z Uredbo (ES) št. 539/2001. Dovoljenja za prebivanje so enakovredna vizumom za kratkoročno bivanje.

Za prebivanje do treh mesecev se od državljanov Unije zahteva samo, da imajo veljavno osebno izkaznico ali potni list. Država članica gostiteljica lahko od zadevnih oseb zahteva, da v razumnem in nediskriminatornem času prijavijo svojo prisotnost v državi.

Pravica do prebivanja za več kot tri mesece

Za pravico do prebivanja za več kot tri mesece veljajo določeni pogoji. Prosilci morajo:

  • biti udeleženi v gospodarski dejavnosti (biti zaposleni ali samozaposleni),
  • ali imeti dovolj sredstev (DA) (DE) (EL) (EN) (ES) (FR) (IT) (NL) (PT) (FI) (SV) in zavarovalno kritje za primer bolezni, s čimer zagotovijo, da med svojim prebivanjem ne bodo postali breme socialnim službam države članice gostiteljice. Države članice ne smejo določiti najnižjega zneska, ki bi v tem primeru zadostoval, temveč morajo upoštevati osebne okoliščine,
  • ali biti vključeni v poklicno usposabljanje kot študenti in imeti dovolj sredstev in zavarovalno kritje za primer bolezni, s čimer zagotovijo, da med svojim prebivanjem ne bodo postali breme socialnim službam države članice gostiteljice,
  • ali biti družinski član državljana Unije, ki sodi v eno izmed zgoraj navedenih kategorij.

Dovoljenja za prebivanje se za državljane Unije odpravijo. Vendar pa lahko države članice od njih zahtevajo, da se najkasneje po treh mesecih od datuma prihoda prijavijo pri pristojnih organih. Dokazilo o prijavi se izda takoj po predložitvi:

  • osebne izkaznice ali veljavnega potnega lista,
  • dokazila, da so zgoraj navedeni pogoji izpolnjeni (glej člen 9 Direktive o dokazilih, ki se zahtevajo za vsako kategorijo državljanov). Državljani Unije, ki so vključeni v usposabljanje, morajo s predložitvijo izjave ali katerega koli drugega sredstva potrditi, da imajo dovolj sredstev zase in za člane svoje družine, s čimer zagotovijo, da ne bodo postali breme socialnih služb države članice gostiteljice. To je zadosten dokaz, da izpolnjujejo pogoj glede sredstev.

Družinski člani državljanov Unije, ki niso državljani države članice, morajo zaprositi za dovoljenje za prebivanje za družinske člane državljanov Unije. Ta dovoljenja veljajo pet let od datuma izdaje.

V določenih pogojih smrt državljana Unije, njegov odhod iz države članice gostiteljice, ločitev, razveljavitev zakonske zveze ali prekinitev partnerstva ne vpliva na pravico družinskih članov, ki niso državljani države članice, da še naprej prebivajo v zadevni državi članici.

Pravica do stalnega prebivališča

Državljani Unije pridobijo pravico do stalnega prebivališča v državi članici gostiteljici, če v njej nepretrgano zakonito prebivajo pet let, pod pogojem, da zanje ni bila izdana odločba o izgonu. Za pravico do stalnega prebivališča ne veljajo več nobeni pogoji. Enako pravilo velja tudi za družinske člane, ki niso državljani države članice in ki pet let živijo z državljanom Unije. Pravica do stalnega prebivališča se izgubi samo, če oseba v državi članici gostiteljici ne živi več kot dve zaporedni leti.

Državljani Unije na svojo zahtevo prejmejo listino, ki potrjuje njihovo pravico do stalnega prebivališča. Države članice najpozneje v šestih mesecih po predložitvi prošnje izdajo družinskim članom iz tretjih držav dovoljenje za stalno prebivališče, ki velja za nedoločen čas in se samodejno obnovi vsakih deset let. Državljani lahko uporabijo kakršen koli dokaz, ki je na splošno sprejemljiv v državi članici gostiteljici, da bi dokazali, da v njej nepretrgano prebivajo.

Skupne določbe o pravici do prebivanja in pravici do stalnega prebivališča

Državljani Unije, ki so upravičeni do prebivanja ali do stalnega prebivališča, ter člani njihove družine so deležni enake obravnave kot državljani države gostiteljice na področjih, ki jih pokriva Pogodba. Vendar pa država članica gostiteljica ni dolžna podeliti pravice do socialne varnosti v prvih treh mesecih prebivanja osebam, ki niso zaposlene ali samozaposlene, ter članom njihove družine. Od držav članic gostiteljic se tudi ne zahteva, da tem osebam pred pridobitvijo pravice do stalnega prebivališča dodelijo pomoč za študij, vključno s poklicnim usposabljanjem, v obliki štipendij ali posojil. Družinski člani imajo ne glede na svoje državljanstvo pravico, da se vključijo v gospodarsko dejavnost kot zaposleni ali samozaposleni.

Omejitve pravice do vstopa in pravice do prebivanja zaradi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja

Država članica gostiteljica lahko zaradi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja odredi izgon državljana Unije ali članov njegove družine. Odločba o izgonu se ne sme v nobenih okoliščinah sprejeti iz ekonomskih razlogov. Ukrepi, ki vplivajo na svobodo gibanja in bivanja, morajo biti v skladu z načelom sorazmernosti in temeljiti izključno na osebnem obnašanju zadevnega posameznika. Takšno obnašanje mora predstavljati dovolj resno in perečo grožnjo, ki prizadene temeljne interese države.

Predhodne kazenske obsodbe same po sebi še ne predstavljajo razloga za izgon. Zgolj dejstvo, da so vstopni dokumenti, ki jih je uporabljal zadevni posameznik, potekli, ne predstavlja razloga za takšen ukrep.

V vsakem primeru mora država članica pred sprejetjem odločbe o izgonu preučiti številne dejavnike, kot so obdobje, v katerem je zadevni posameznik prebival v državi, njegova starost, raven vključenosti v državo članico gostiteljico, družinske razmere in njegove vezi z državo izvora. Odločbe o izgonu se državljanom Unije, ki v državi gostiteljici prebiva že deset let ali ki je mladoletna oseba, izročijo samo v izjemnih okoliščinah in iz resnih razlogov v zvezi z javno varnostjo.

Oseba, za katero je bila izdana odločba o zavrnitvi dovoljenja za vstop ali prebivanje v državi članici, mora biti o navedeni odločbi obveščena na način, ki omogoča, da razume vsebino in učinke odločbe. Podani morajo biti razlogi za odločbo, zadevna oseba pa mora biti seznanjena s postopki za pritožbo, ki jih ima na voljo. Razen v nujnih primerih mora takšna odločba omogočati osebi, na katero se nanaša, najmanj en mesec za zapustitev države članice.

V nobenih okoliščinah se ne smejo izdati odločbe od stalnem izgonu. Osebe, za katere veljajo odločbe o izgonu, lahko po treh letih zaprosijo za ponovno preučitev zadeve. Direktiva vsebuje tudi določbo za niz postopkovnih jamstev. Zadevni posamezniki imajo predvsem dostop do sodnega preskusa in, kadar je primerno, upravnega pregleda v državi članici gostiteljici.

Končne določbe

Države članice lahko sprejmejo potrebne ukrepe za zavrnitev, prenehanje ali preklic katere koli pravice, dodeljene s to direktivo, v primeru zlorabe pravic ali prevare, kot so navidezne zakonske zveze.

Ta direktiva ne preprečuje uporabe nacionalne zakonodaje ali upravnih dogovorov, ki zagotavljajo ugodnejšo obravnavo.

Člena 10 in 11 Uredbe (EGS) št. 1612/68, Direktive 64/221/ES, Direktive 68/360/ES, Direktive 72/194/EGS, Direktive 73/148/EGS, Direktive 75/34/EGS, Direktive 75/35/EGS, Direktive 90/364/EGS, Direktive 90/365/EGS in Direktive 93/96/EGS se razveljavijo z učinkom od 30. aprila 2006. Uredba Komisije (ES) št. 635/2006 z dne 25. aprila 2006 razveljavlja tudi Uredbo št. 1251/70 (DE) (EN) (ES) (FR) na podlagi nadomestitve besedila navedene uredbe z novimi določbami iz te direktive.

Ta direktiva razveljavlja in nadomesti tudi Uredbo Komisije (EGS) št. 1251/70.

Komisija je 10. decembra 2008 Svetu in Evropskemu parlamentu predložila poročilo o izvajanju Direktive.

Ključne besede
  • Državljan Unije: vsak, ki ima državljanstvo države članice.
  • Družinski član: zakonec, registrirani partner, če zakonodaja države članice gostiteljice obravnava registrirano partnerstvo enako kot zakonsko zvezo, neposredni potomci, ki so mlajši od 21 let ali so vzdrževane osebe, in tisti neposredni potomci zakonca ali partnerja, ki je opredeljen zgoraj, vzdrževani neposredni predniki in vzdrževani neposredni predniki zakonca ali partnerja.

REFERENCE

Akt Začetek veljavnosti Rok prenosa v državah članicah Uradni list
Direktiva 2004/38/ES

30.4.2004

29.4.2006

UL L 158, 30.4.2004

POVEZANI AKTI

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 2. julija 2009 o smernicah za boljši prenos Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ter njeno učinkovitejšo uporabo (COM(2009) 313 konč. – Neobjavljeno v Uradnem listu).
To sporočilo nudi državam članicam smernice za učinkovitejšo uporabo Direktive 2004/38/ES.

Te smernice pojasnjujejo pravice državljanov in njihovih družinskih članov ter seznanjajo države članice z ukrepi, ki jih lahko sprejmejo, zlasti za boj proti zlorabam pravic in navideznim zakonskim zvezam.

Za zagotovitev pravilne uporabe Direktive 2004/38/ES se Komisija zavzema za izvajanje naslednjih pobud:

  • dopolnitev smernic za državljane, da bi bolje razumeli svoje pravice,
  • organizacijo dvostranskih srečanj z državami članicami.
Zadnja posodobitev: 28.11.2009
Pravno obvestilo | O spletišču | Išči | Kontakt | Na vrh