RSS
Abecedno kazalo
Spletna stran je na voljo v 23 jezikih
Na voljo so novi jeziki:  BG - CS - ET - GA - LV - LT - HU - MT - PL - RO - SK - SL

We are migrating the content of this website during the first semester of 2014 into the new EUR-Lex web-portal. We apologise if some content is out of date before the migration. We will publish all updates and corrections in the new version of the portal.

Do you have any questions? Contact us.


Celovita evropska migracijska politika

Komisija predstavlja serijo ukrepov za vzpostavitev celovite evropske migracijske politike, ki bi temeljila na večji solidarnosti med državami članicami in ki bi Evropski uniji (EU) omogočala boljše soočanje z izzivi, ki jih predstavlja migracija.

AKT

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 4. maja z naslovom »Sporočilo o migracijah« [COM(2011) 248 – Neobjavljeno v Uradnem listu].

POVZETEK

Arabske revolucije spomladi leta 2011 so povzročile masovni prihod nezakonitih imigrantov iz južnega Sredozemlja v Evropsko unijo (EU) preko italijanskih in malteških obal. EU se je hitro odzvala na te razmere. Kljub temu so dogodki pokazali omejena sredstva EU na področju migracije in potrebo po večji solidarnosti med državami članicami.

Komisija predstavlja pobude za vzpostavitev celovite evropske migracijske politike in hkrati za soočanje z izzivi, ki jih predstavlja migracija. Ta politika mora upoštevati evropsko tradicijo dodeljevanja azila in zaščite, hkrati pa preprečevati nezakonit prehod meja.

Poročilo obravnava več vidikov migracije:

  • Prehod meja

Nadzor zunanjih meja EU mora biti učinkovit in mora omogočati ohranjanje visoke ravni varnosti, hkrati pa zagotavljati enostaven prehod meje za tiste, ki jim je dopuščen vstop v EU. Komisija predvideva okrepitev obstoječih skupnih predpisov, predvsem pa vzpostavitev evropskega sistema mejnih straž. Vztraja tudi na izboljšanju sodelovanja med nacionalnimi organi in izmenjave operativnih podatkov v primeru incidenta na zunanji meji, zlasti s pomočjo sistema EUROSUR. Okrepiti je treba tudi operativne sposobnosti agencije Frontex.

Ocena izvajanja schengenskih predpisov s strani držav članic se izvede na ravni EU, s sodelovanjem strokovnjakov iz držav članic in agencije Frontex, vodila pa naj bi jo Komisija. Slednja načrtuje tudi uvedbo mehanizma, ki bi omogočal, da se na evropski ravni odloča o izjemni ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah.

Nazadnje Komisija, z namenom preprečevanja nezakonitega priseljevanja, vztraja na uravnoteženi in učinkoviti evropski politiki o vračanju oseb (vrnitev nezakonitih migrantov, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite, v njihove izvorne države). Vztraja na tem, da vse države članice v svoje nacionalne pravne rede prenesejo direktivo »o vračanju« o skupnih standardih in postopkih vračanja nezakonitih migrantov, ter direktivo o sankcioniranju delodajalcev nezakonito prebivajočih oseb. Nazadnje pa priznava učinkovitost sporazumov o ponovnem sprejemu, podpisanih s tretjimi državami, vendar ocenjuje, da bi morali biti sporazumi predvideni v okviru globalnih odnosov EU z zadevnimi državami, spremljati pa bi jih morale spodbude, ki bi državam pomagale pri njihovem izvajanju.

  • Gibanje in prebivanje v schengenskem območju

Komisija priporoča bolje organizirano mobilnost, ki bi temeljila na sodelovanju (med evropskima agencijama Frontex in Europol ter med nacionalnimi carinskimi in policijskimi organi) in na novih tehnologijah. Evropski vhodno-izhodni sistem bi zagotovil predvsem, da bi bili organom na voljo podatki o prehajanju meje državljanov tretjih držav. Program registriranih potnikov pa bi omogočil avtomatiziran mejni nadzor za osebe, ki pogosto potujejo.

Vizumska politika je prav tako eden od pomembnih instrumentov mobilnosti. Da bi se preprečile kakršnekoli zlorabe liberalizacije vizumskega režima, Komisija predlaga uvedbo zaščitne klavzule, ki bi omogočila začasno ponovno uvedbo vizumske obveznosti za državljane tretjih držav, ki so deležni ugodnosti vizumskega režima.

Unija istočasno priznava, da migranti za EU predstavljajo nepogrešljivo delovno silo, bodisi kot odgovor na pomanjkanje delavcev ali nezadostno usposobljenost v nekaterih sektorjih. Zato je pomembno prepoznati njihovo kvalificiranost in poenostaviti upravne postopke. Komisija pričakuje napredek pri projektu o enotnem dovoljenju, ki tujcem dovoljuje bivanje in delo v državi članici, ter poziva države EU, naj v svoje nacionalne pravne rede prenesejo direktivo o evropski modri karti, ki olajšuje zaposlovanje visoko kvalificiranih oseb. Predstavila je tudi predloga o sezonskih delavcih in osebah, začasno premeščenih znotraj podjetja. Da bi se migrantom zagotovile jasne in priročne informacije, je Komisija letos vzpostavila portal EU o priseljevanju.

Nazadnje se mora vključevanje migrantov v evropsko družbo izvajati ob spoštovanju ravnovesja med uživanjem pravic ter spoštovanjem zakonov in kultur držav gostiteljic. Za vključevanje so potrebna prizadevanja tako migrantov kot držav, ki jih sprejmejo. Uspešno vključevanje je ključno za optimalno uživanje gospodarskih, družbenih in kulturnih koristi priseljevanja tako za posameznike kot za družbe. Komisija je julija 2011 predstavila Evropski program za vključevanje državljanov tretjih držav.

  • Skupni evropski azilni sistem

Vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema mora biti zaključena do leta 2012. Cilj skupnega evropskega azilnega sistema je zmanjšati razlike med odločitvami o prošnjah za vizume, vloženih v posameznih državah EU, ter zagotoviti skupen niz pravic in postopkov, obenem pa zagotoviti spoštovanje Ženevske konvencije o statusu beguncev. Evropski urad za podporo prosilcem za azil bo okrepil sodelovanje na tem področju.

Komisija zahteva, da ponovna naselitev beguncev (trajna ponovna naselitev v državi članici za begunca, ki je pridobil zaščito v tretji državi) postane sestavni del evropske azilne politike.

  • Odnosi s tretjimi državami

Vprašanja migracije morajo biti vključena v celotne zunanje odnose EU. Potrebno je najti boljše ravnovesje med organizacijo zakonite migracije, bojem proti nezakoniti migraciji in maksimiranjem vzajemnih koristi, ki jih migracije prinašajo za razvoj. S pristopom, usmerjenim v migrante, pa je potrebno okrepiti človeško razsežnost migracij.

Unija južno-sredozemskim državam predlaga strukturiran dialog o migracijah z namenom ustanovitve partnerstev za mobilnost, katerih namen je njihovim državljanom olajšati pristop k območju EU, v zameno za njihovo sodelovanje pri upravljanju migracijskih tokov. Komisija bo med drugim revidirala evropsko sosedsko politiko do omenjenih držav.

Zadnja posodobitev: 09.10.2011
Pravno obvestilo | O spletišču | Išči | Kontakt | Na vrh