RSS
Abecedno kazalo
Spletna stran je na voljo v 23 jezikih
Na voljo so novi jeziki:  BG - CS - ET - GA - LV - LT - HU - MT - PL - RO - SK - SL

We are migrating the content of this website during the first semester of 2014 into the new EUR-Lex web-portal. We apologise if some content is out of date before the migration. We will publish all updates and corrections in the new version of the portal.

Do you have any questions? Contact us.


Davek na finančne transakcije

V okviru trenutne gospodarske in finančne krize obstaja vse večje soglasje o tem, da bi moral finančni sektor zagotoviti primernejši prispevek, saj je bil ta sektor zaradi oprostitve plačevanja DDV za večino finančnih storitev doslej premalo obdavčen. Predlagana direktiva si torej prizadeva za uvedbo skupnega davka na finančne transakcije, ki bi zagotovil, da tudi finančne institucije prevzamejo ustrezen del stroškov krize in da se prepreči razdrobljenost notranjega trga finančnih storitev.

PREDLOG

Predlog direktive Sveta z dne 28. septembra 2011 o skupnem sistemu davka na finančne transakcije in spremembi Direktive 2008/7/ES (COM(2011) 594 konč. – Neobjavljeno v Uradnem listu).

POVZETEK

Ta predlog obravnava vzpostavitev skupnega sistema davka na finančne transakcije * (DFT).

Zadeva vse finančne transakcije, in sicer nakup in prodajo finančnih instrumentov, npr. delnic, obveznic, instrumentov denarnega trga, enot v kolektivnih naložbenih podjemih in strukturiranih produktov, ter sklenitev ali spremembo pogodb na izvedene finančne instrumente, če ima vsaj ena od strank v transakciji sedež na ozemlju države članice, in če finančna institucija v transakciji (npr. investicijske družbe, organizirani trgi, kreditne institucije, zavarovalnice ali pozavarovalnice, kolektivni naložbeni podjemi, pokojninski skladi in njihovi upravitelji ter katerokoli drugo podjetje, če bistven del njegovih dejavnosti predstavljajo transakcije) s sedežem na ozemlju ene izmed držav članic deluje za lasten račun ali za račun druge osebe ali deluje v imenu stranke v transakciji.

V splošnem se šteje, da je finančna institucija ustanovljena na ozemlju države članice, če ima dovoljenje za takšno delovanje, toda pod določenimi pogoji se tudi za finančno institucijo, ki nima sedeža na ozemlju države članice, šteje, da je ustanovljena na ozemlju države članice, npr. kadar je v finančni transakciji z drugo institucijo, ki ima sedež na ozemlju države članice.

Ta direktiva se ne uporablja za naslednje subjekte:

  • evropski instrument za finančno stabilnost,
  • mednarodna finančna institucija, ki jo ustanovita najmanj dve državi članici ter je namenjena zagotavljanju finančnih sredstev in finančne pomoči za svoje članice, ki so v resnih finančnih težavah ali jim te grozijo,
  • centralne nasprotne stranke, in sicer pravni subjekti, ki posredujejo med nasprotnima strankama pri finančni transakciji,
  • nacionalni ali mednarodni centralni registri vrednostnih papirjev.

Ta direktiva se ne uporablja za naslednje transakcije:

Obračunavanje, davčna osnova in stopnje davka na finančne transakcije

Davek na finančne transakcije se obvezno obračuna ob izvedbi transakcije. Naknadna odpoved ali popravek finančne transakcije ne vpliva na obračunavanje, razen v primerih napak.

Pri drugih transakcijah, ki se ne nanašajo na pogodbe na izvedene finančne instrumente, je davčna osnova za davek na finančne transakcije vse, kar sestavlja plačano ali dolgovano nadomestilo v zameno za prenos od nasprotne stranke ali tretje stranke.

Pri transakcijah v zvezi s pogodbami na izvedene finančne instrumente je davčna osnova davka na finančne transakcije nominalna vrednost (tj. nominalni znesek ali znesek, s katerim se izračunajo izvršena plačila za določeno pogodbo na izvedene finančne instrumente) pogodbe na izvedene finančne instrumente v trenutku finančne transakcije.

Kadar je to potrebno, se kot menjalni tečaj uporabi zadnji zabeleženi prodajni tečaj ob nastanku obveznosti obračuna davka na finančne transakcije na najbolj reprezentativnem deviznem trgu v zadevni državi članici ali menjalni tečaj, ki ga ta država članica določi s sklicevanjem na trg.

Stopnje davka na finančne transakcije, ki jih morajo države članice uporabiti, ne smejo biti nižje od:

  • 0,1 % za vse finančne transakcije, razen za tiste v zvezi s pogodbami na izvedene finančne instrumente,
  • 0,01 % za vse finančne transakcije v zvezi s pogodbami na izvedene finančne instrumente

Plačilo davka na finančne transakcije, povezane obveznosti ter preprečevanje davčne utaje, izogibanja davkom in zlorabe na področju davkov

Davek na finančne transakcije plača vsaka finančna institucija (s sedežem v državi članici), ki izpolnjuje katerega koli izmed naslednjih pogojev:

  • je stranka v transakciji in deluje za svoj račun ali za račun druge osebe,
  • deluje v imenu stranke v transakciji,
  • je bila transakcija izvedena na njen račun.

Poudariti je treba, da je vsaka finančna institucija, ki je stranka v transakciji ali sodeluje pri transakciji, zavezana k plačilu davka. To pomeni, da že ena sama finančna transakcija lahko povzroči plačilo davka na obeh straneh te transakcije, po stopnji, ki se uporablja v državi članici, v kateri je bila zadevna finančna institucija ustanovljena.

Kadar pa neka finančna institucija deluje v imenu ali za račun druge finančne institucije, davek na finančne transakcije plača samo slednja.

Poleg tega vsaka stranka v transakciji postane solidarno odgovorna za plačilo davka, ki ga mora za to transakcijo plačati finančna institucija.

Roka za plačilo davka na finančne transakcije pristojnim davčnim organom države članice sta naslednja:

  • v trenutku nastanka obveznosti obračuna davka, če se transakcija izvede elektronsko,
  • v treh delovnih dneh od trenutka nastanka obveznosti obračuna davka v vseh drugih primerih.

Države članice morajo določiti druge obveznosti za zagotavljanje in preverjanje plačila davka.

Države članice ne smejo uvesti ali ohraniti davkov na finančne transakcije, ki niso davek na finančne transakcije iz predlagane direktive ali davek na dodano vrednost (DA) (DDV), ki ga predvideva Direktiva o DDV.

Ozadje

7. oktobra 2010 je Evropska komisija preučila pomembnost uvedbe davka na finančne transakcije v svojem sporočilu glede obdavčitve finančnega sektorja. Predlagana direktiva ponuja konkretne rešitve za uvedbo tega davka in predstavlja prvi korak na poti k morebitnemu globalnemu sistemu obdavčitve.

Ključni izrazi, uporabljeni v aktu
  • Finančna transakcija pomeni eno izmed naslednjih operacij:
    1. nakup in prodajo finančnega instrumenta pred pobotom in poravnavo, vključno s pogodbami o začasni prodaji in začasnem nakupu ter o posojanju in izposojanju vrednostnih papirjev,
    2. prenos pravice do razpolaganja s finančnim instrumentom kot lastnik med subjekti skupine in drugo enakovredno dejavnost, ki vključuje prenos tveganja v zvezi s finančnim instrumentom,
    3. sklenitev ali spremembo pogodb na izvedene finančne instrumente.

REFERENCE

PredlogUradni listPostopek

COM(2011) 594

-

Posvetovanje 2011/0261/CNS

Zadnja posodobitev: 23.11.2011

Glejte tudi

  • Generalni direktorat za davke in carinsko unijo – Obdavčitev finančnega sektorja (DE) (EN) (FR)
Pravno obvestilo | O spletišču | Išči | Kontakt | Na vrh