Obvladovanje krize v finančnem sektorju

 

POVZETEK:

Sporočilo (COM(2010) 579 final) – Okvir EU za obvladovanje krize v finančnem sektorju

KAJ JE NAMEN TEGA SPOROČILA?

To sporočilo določa ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da bi Evropska unija (EU) imela na voljo sklop pravil za obvladovanje krize v finančnem sektorju.

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe

Sklop pravil za obvladovanje krize v finančnem sektorju velja za:

• vse kreditne institucije,
• nekatere investicijske družbe, zlasti tiste, katerih propad bi lahko ogrozil finančni sistem.

Cilji

Cilj teh pravil je zagotoviti stabilnost finančnega sistema tudi v primeru razpustitve podjetja ter:

• spodbuditi preprečevanje in pripravo, da bi se zmanjšala tveganja v finančnem sistemu,
• pripraviti verodostojne instrumente za reševanje,
• izvajati hitra in učinkovita sredstva ukrepanja,
• zmanjšati moralno tveganje z zagotavljanjem, da delničarji prispevajo k stroškom,
• prispevati k nemotenemu reševanju čezmejnih skupin, da se ohrani notranji trg,
• zagotoviti pravno varnost,
• omejiti izkrivljanje konkurence.

Področja ukrepanja

Sporočilo opredeljuje ukrepe, ki jih je treba sprejeti na naslednjih področjih:

• organi, odgovorni za obvladovanje krize – vsaka država EU mora določiti organ za reševanje, ki je neodvisen od organa nadzora,
• pripravljalni in preventivni ukrepi – vključno z izvajanjem nadzornega programa v vsaki nadzorovani instituciji in nadzorstvenih pregledov na kraju samem,
• sprožilci – zagotoviti je treba zgodnje posredovanje, kadar banka ali podjetje ne more izpolniti zahtev iz uredbe o kapitalskih zahtevah,
• zgodnje posredovanje – zagotavlja širjenje in pojasnitev pooblastil nadzornih organov. Banke in podjetja bodo morali predstaviti načrt za sanacijo institucij v finančnih težavah,
• odpis dolga – instituciji v težavah omogoča, da nadaljuje s svojimi dejavnostmi ali da nekatere od njih ustavi, da bi omejila tveganje širjenja negativnih vplivov na druge institucije,
• reševanje – reforma zakonodaje o nesolventnosti bank, da bi si nesolventne banke lahko pomagale s postopki likvidacije.

Sprejeti ukrepi

• 1.

  Nadzorni organi

Leta 2011 so bili ustanovljeni trije nadzorni organi:

• Evropski bančni organ (EBA), ki se ukvarja z nadzorom bank in tudi nadzorom dokapitalizacije bank,
• Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), ki se ukvarja z nadzorom kapitalskih trgov in izvaja neposredni nadzor nad bonitetnimi agencijami in repozitoriji sklenjenih poslov, ter
• Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), ki se ukvarja z nadzorom zavarovanj.

V vseh treh evropskih nadzornih organih je zastopanih 28 nacionalnih nadzornih organov.

Vzpostavljen je Evropski odbor za sistemska tveganja, ki spremlja in ocenjuje možne nevarnosti za finančno stabilnost, ki so posledica makroekonomskega razvoja in razvoja v celotnem finančnem sistemu.

• 2.

  Direktiva o sanaciji in reševanju bank

Ta direktiva (Direktiva 2014/59/EU) je začela v vseh državah EU veljati julija 2014. Določa več pravil za uskladitev in izboljšanje orodij za spopadanje z bančno krizo po vsej EU, vključno z naslednjim:

• banke morajo pripraviti načrt sanacije, da bi premagale finančne težave,
• organom se podeli niz pooblastil za posredovanje v dejavnostih bank, da se prepreči propad,
• organi imajo tudi pooblastila za izvajanje načrtov za reševanje propadlih bank, in sicer tako, da se ohranijo njihove najbolj ključne funkcije in da se prepreči njihovo reševanje z denarjem davkoplačevalcev,
• leta 2016 je bil ustanovljen enotni sklad za reševanje za države evroobmočja; v državah EU zunaj tega območja še naprej ostajajo v uporabi ločeni nacionalni skladi,
• postopki za izboljšanje sodelovanja med nacionalnimi organi.

• 3.

  Direktiva o sistemih zajamčenih vlog

Ta direktiva (Direktiva 2014/49/EU) je začela veljati leta 2014. Izboljšuje obstoječi sistem nacionalnih sistemov zajamčenih vlog, da bi se odzvala na slabosti, ki jih je razkrila finančna kriza. Njeni ključni elementi so:

• univerzalno jamstvo za vloge do 100 000 EUR,
• lažji in hitrejši dostop do izplačil: postopno krajšanje rokov za izplačilo z 20 delovnih dni na 7 delovnih dni,
• trdnejši sistem financiranja,
• boljše informacije za vlagatelje.

OZADJE

• „Obvladovanje krize“ na spletnem mestu Evropske komisije.
• Sporočilo za medije Evropske komisije „Celovit odziv EU na finančno krizo: bistven napredek proti močnemu finančnemu okviru za Evropo in bančni uniji za evroobmočje“.

GLAVNI DOKUMENT

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski centralni banki – Okvir EU za obvladovanje krize v finančnem sektorju (COM(2010) 579 final z dne 20. oktobra 2010).

POVEZANI DOKUMENTI

Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149–178).

Nadaljnje spremembe Direktive 2014/49/EU so vključene v izvirno besedilo. To prečiščeno besedilo ima samo dokumentarno vrednost.

Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190–348).

Zadnja posodobitev 07.12.2016