RSS
Abecedno kazalo
Spletna stran je na voljo v 23 jezikih
Na voljo so novi jeziki:  BG - CS - ET - GA - LV - LT - HU - MT - PL - RO - SK - SL

We are migrating the content of this website during the first semester of 2014 into the new EUR-Lex web-portal. We apologise if some content is out of date before the migration. We will publish all updates and corrections in the new version of the portal.

Do you have any questions? Contact us.


Sistem za priznavanje poklicnih kvalifikacij

Ta direktiva zagotavlja sistem za priznavanje poklicnih kvalifikacij, ki bo trgom delovne sile omogočal večjo fleksibilnost, še bolj liberaliziral opravljanje storitev, spodbujal bolj avtomatično priznavanje kvalifikacij in poenostavil administrativne postopke.

AKT

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij [Glej akt(e) o spremembah].

POVZETEK

Ta direktiva velja za vse državljane držav članic Evropske unije (EU), ki želijo opravljati reguliran poklic * kot samozaposlene ali zaposlene osebe v državi članici, v kateri svojih poklicnih kvalifikacij niso pridobili.

Direktiva med „svobodo opravljanja storitev“ in „svobodo ustanavljanja“ razlikuje na podlagi kriterijev, ki jih je določilo Sodišče: trajanje, pogostost, rednost in stalnost opravljanja storitev.

SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV

Vsak državljan EU, ki ima v državi članici zakonito stalno prebivališče, lahko opravlja začasne ali občasne storitve v drugi državi članici pod svojim izvirnim poklicnim nazivom, ne da bi moral zaprositi za priznavanje svojih kvalifikacij. Vendar mora ponudnik storitve predložiti dokazilo o dveh letih poklicnih izkušenj, če zadevni poklic v tej državi članici ni reguliran.

Država članica gostiteljica lahko zahteva, da ponudnik storitve da izjavo (obnavlja se letno), preden začne opravljati kakršne koli storitve na njenem ozemlju, ki vključuje podatke o zavarovanju ali druge dokumente, kot je dokaz o državljanstvu, stalnem prebivališču in poklicnih kvalifikacijah.

Če država članica gostiteljica zahteva pro forma registracijo pri pristojnem poklicnem združenju, mora biti le-ta avtomatična. Pristojni organi morajo ob prejemu predhodne izjave vlagateljevo prošnjo posredovati poklicni organizaciji ali organu. Za poklice, ki vplivajo na javno zdravje ali varnost in za katere ne velja avtomatično priznavanje, lahko država članica izvede predhodno preverjanje poklicnih kvalifikacij ponudnika v okviru omejitev načela sorazmernosti.

V primerih, ko se storitev nudi pod poklicnim nazivom države članice sedeža ali pod formalno izobrazbo * ponudnika storitve, lahko pristojni organi države članice gostiteljice zahtevajo, da ponudnik prejemnikom storitve zagotovi določene informacije, zlasti v povezavi z zavarovanjem v primeru finančnih tveganj, ki nastanejo zaradi poklicne odgovornosti.

Tako v povezavi z začasnim opravljanjem storitev kot s trajno ustanovitvijo v drugi državi članici morajo zadevni organi zagotoviti aktivno izmenjavo informacij, ki se nanašajo na kakršne koli resne okoliščine v povezavi s posameznikovo ustanovitvijo na njenem ozemlju, ki lahko vplivajo na takšno opravljanje poklicnih dejavnosti. Takšna izmenjava informacij mora potekati v skladu z obstoječo zakonodajo o varstvu podatkov.

SVOBODA USTANAVLJANJA

„Svoboda ustanavljanja“ velja za primere, ko poklicni strokovnjak uživa dejansko svobodo ustanavljanja v drugi državi članici, da lahko v tisti državi članici stalno opravlja poklicno dejavnost.

Splošni sistem za priznavanje kvalifikacij

Splošni sistem se nanaša na poklice, ki niso zajeti v posebnih pravilih priznavanja, in na določene razmere, v katerih poklicni strokovnjak ne izpolnjuje pogojev, določenih v drugih shemah priznavanja. Ta sistem temelji na načelu vzajemnega priznavanja in ne posega v uporabo nadomestnih ukrepov, če obstajajo pomembne razlike med usposabljanjem *, ki ga je bila oseba deležna, in usposabljanjem, ki ga zahteva država članica gostiteljica. Nadomestni ukrep je lahko prilagoditveno obdobje * ali preizkus usposobljenosti *. Izbira je prepuščena osebi, na katero se nanaša, razen če obstajajo posebna odstopanja.

Če je dostop do poklica ali opravljanje poklica v državi članici gostiteljici regulirano, tj. da so pogoj zanj posebne poklicne kvalifikacije, mora pristojni organ te države članice omogočiti dostop do zadevnega poklica in njegovo opravljanje pod enakimi pogoji, kot veljajo za njene državljane. Vendar mora imeti vlagatelj takšne poklicne kvalifikacije, pridobljene v drugi državi članici, ki potrjeno ustrezajo vsaj stopnji tik pod stopnjo, ki jo zahteva država članica.

Če pa za dostop do poklica posebne poklicne kvalifikacije v vlagateljevi državi članici niso zahtevane, mora vlagatelj v državi članici, kjer dostop do poklica je reguliran, poleg kvalifikacij dokazati dve leti poklicnih izkušenj v preteklih desetih letih.

Direktiva poklicne kvalifikacije deli na pet stopenj:

  • potrdilo o kompetentnosti, ki ga izda pristojni organ v domači državi članici in potrjuje bodisi, da je imetnik pridobil splošno znanje, ki ustreza osnovnošolski ali srednješolski izobrazbi, ali je zaključil izobraževanje, za katerega se ne izda potrdilo ali diploma, ali pa je opravil posebne izpite brez predhodnega izobraževanja ali pa ima tri leta poklicnih izkušenj,
  • potrdilo, ki ustreza izobraževanju na srednješolski stopnji tehnične ali poklicne smeri ali splošne smeri, dopolnjene s poklicnim delom,
  • diploma, ki potrjuje uspešno zaključitev izobraževanja na stopnji nad srednješolsko, ki je trajalo vsaj eno leto, ali poklicno izobraževanje, ki je primerljivo glede odgovornosti in funkcij,
  • diploma, ki potrjuje uspešno zaključitev višješolske ali univerzitetne izobrazbe, ki je trajala vsaj tri leta in ni presegla štirih let,
  • diploma, ki potrjuje uspešno zaključitev višješolske ali univerzitetne izobrazbe, ki je trajala vsaj štiri leta.

Država članica gostiteljica lahko kvalifikacije prizna, če vlagatelj opravi nadomestni ukrep (preizkus usposobljenosti ali prilagoditveno obdobje, ki traja največ tri leta), v naslednjih treh primerih:

  • usposabljanje je trajalo vsaj eno leto manj kot usposabljanje, ki ga zahteva država članica gostiteljica,
  • usposabljanje je v glavnem pokrivalo druge zadeve kot usposabljanje, ki ga pokriva dokazilo o formalnem usposabljanju, ki ga zahteva država članica gostiteljica,
  • kot je določeno v državi članici gostiteljici, poklic vključuje eno ali več reguliranih poklicnih dejavnosti, ki v ustreznem poklicu v domači državi članici vlagatelja ne obstaja, in zahteva posebno usposabljanje, ki pokriva bistveno drugačne zadeve, kot jih pokriva usposabljanje vlagatelja.

Direktiva reprezentativnim poklicnim združenjem tako na nacionalni in evropski ravni dovoljuje, da predlagajo skupne podlage za izenačevanje bistvenih razlik, ki se ugotovijo med zahtevami glede usposobljenosti v državah članicah. Platforma je način za zagotavljanje, da se dodatni ukrepi ne zahtevajo od tistih, ki dokazujejo ustrezno stopnjo kvalifikacij. Platforma je vrsta predhodno določenih nadomestnih ukrepov. Komisija bo Evropskemu parlamentu in Svetu poročala o skupni platformi konec leta 2010.

Sistem avtomatičnega priznavanja kvalifikacij, ki se izkazujejo s poklicnimi izkušnjami v določenih industrijskih, obrtnih in trgovinskih dejavnostih

Za industrijske, obrtne in trgovinske dejavnosti, ki so navedene v direktivi (poglavje II), so pod navedenimi pogoji predmet avtomatičnega priznavanja kvalifikacij, ki jih potrjujejo poklicne izkušnje.

Za priznavanje poklicnih izkušenj se upoštevajo trajanje izkušenj in oblika (ali je oseba izkušnje dobila kot samozaposlena ali zaposlena). Upošteva se tudi predhodno usposabljanje, na podlagi katerega se lahko zmanjša količina zahtevanih poklicnih izkušenj. Vendar je treba predložiti dokazila o predhodnem usposabljanju v obliki potrdila, ki ga priznava država članica, ali pa mora pristojen strokoven organ ugotoviti popolno veljavnost usposabljanja.

Za opravljanje takšnih poklicnih dejavnosti veljajo pogoji v:

  • seznamu I priloge IV, ki se nanaša na različne sektorje, kot so tekstilna, kemična in naftna industrija, tiskarstvo, proizvodnja, gradbeništvo itd.,
  • seznamu II Priloge IV, ki se nanaša na sektorje, kot so proizvodnja transportne opreme, dejavnosti, povezane s transportom, poštne storitve, telekomunikacije, fotografski studii itd.,
  • seznam III Priloge IV, ki se nanaša na sektorje, kot so restavracije in hoteli, osebne in rekreacijske storitve, storitve skupnosti itd.

Sistem avtomatičnega priznavanja kvalifikacij za poklic zdravnika, medicinske sestre, zobozdravnika, veterinarja, babice, farmacevta in arhitekta

Avtomatično priznavanje kvalifikacij usposabljanja na podlagi koordinacije minimalnih pogojev usposabljanja pokriva naslednje poklice: zdravnike, medicinske sestre, odgovorne za splošno nego, zobozdravnike, veterinarje, babice, farmacevte in arhitekte (poglavje III direktive).

Za namene priznavanja direktiva določa minimalne pogoje usposabljanja za vsakega izmed teh poklicev, vključno z minimalnim trajanjem študija. Formalne kvalifikacije, ki ustrezajo direktivi in jih izdajajo države članice, so navedene v Prilogi V. Te kvalifikacije omogočajo imetnikom, da svoj poklic opravljajo v kateri koli državi članici.

Direktiva državam članicam omogoča, da odobrijo polovično usposabljanje za vse te poklice, če skupno trajanje, stopnja in kakovost takšnega usposabljanja niso nižji od skupnega trajanja, stopnje in kakovosti celotnega usposabljanja.

Brez vpliva na posebne pridobljene pravice zadevnih poklicev in zlasti arhitektov (Priloga VI) mora vsaka država članica formalne kvalifikacije teh poklicnih dejavnosti državljanov držav članic priznati kot zadostno dokazilo, tudi če takšne kvalifikacije ne zadostijo vsem opisanim zahtevam usposobljenosti. Vendar morajo te kvalifikacije potrditi uspešno dokončanje usposabljanja, ki se je začelo pred referenčnimi datumi, določenimi v Prilogi V, skupaj z dokazilom imetnika, da je vsaj tri zaporedna leta v zadnjem petletnem obdobju posvetil zadevnim dejavnostim.

Postopek za vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij

Posamezno vlogo je treba oddati pristojnemu organu v državi članici gostiteljici skupaj z določenimi dokumenti in potrdili. Pristojni organ ima na voljo en mesec, da potrdi prejem vloge in opozori na kakršne koli manjkajoče dokumente. Načeloma mora sprejeti odločitev v treh mesecih od datuma prejema popolne vloge. Vendar se ta rok lahko podaljša za en mesec v primerih, ki spadajo v splošni sistem za priznavanje kvalifikacij. Za kakršno koli zavrnitev mora navesti razloge. Če je vloga zavrnjena ali odločitev ni bila sprejeta v roku, se vlagatelji lahko pritožijo na nacionalnih sodiščih.

Državljani držav članic morajo biti sposobni uporabljati naziv, ki jim je dodeljen, in tudi njegovo morebitno okrajšavo ter ustrezen poklicni naziv države članice gostiteljice. Če poklic v državi članici gostiteljici ureja združenje ali organizacija (glej Prilogo I), morajo državljani države članice postati člani takšne organizacije ali združenja, če želijo naziv uporabljati.

Države članice lahko od vlagateljev zahtevajo, da imajo potrebno znanje jezika za opravljanje poklica. To določilo mora biti uporabljeno sorazmerno, kar izključi sistematično zahtevanje za opravljanje jezikovnih testov, preden se poklicna dejavnost lahko opravlja.

Za lažjo uporabo zgornjih določil direktiva poziva k tesnemu sodelovanju med pristojnimi organi v državi članici gostiteljici in domači državi članici. Poleg tega poziva k uveljavitvi naslednjih določil:

  • vsaka država članica mora določiti koordinatorja za spodbujanje enotnega izvajanja direktive,
  • države članice morajo določiti kontaktne točke, ki morajo državljanom nuditi vse ustrezne informacije o priznavanju poklicnih kvalifikacij in jim morajo pomagati pri uveljavljanju svojih pravic, zlasti s stiki z organi, ki odločajo o vlogah za priznanje,
  • države članice morajo določiti predstavnike odbora za priznavanje poklicnih kvalifikacij,
  • Komisija se mora ustrezno posvetovati s strokovnjaki iz zadevnih poklicnih skupin.

Države članice morajo vsaki dve leti poročati Komisiji o uporabi sistema. Če na določenem področju uporaba določila direktive predstavlja resne težave, mora Komisija te težave pregledati v sodelovanju z zadevno državo članico.

Od 20. oktobra 2007 dalje bo Komisija vsakih pet let sestavila poročilo o izvajanju direktive.

Ozadje

Ta direktiva je odziv na priporočila Sveta Evrope v Stockholmu leta 2001, ki so Komisijo pozvala, da izoblikuje bolj enoten, pregleden in fleksibilen sistem z namenom doseganja ciljev lizbonske strategije.

Direktiva v enem besedilu združuje tri direktive o splošnem sistemu za priznavanje poklicnih kvalifikacij (priznavanje diplom, potrdil in drugih dokazil o dolgotrajni visokošolski izobrazbi (DA) (DE) (EL) (EN) (ES) (FR) (IT) (NL) (PT) (FI) (SV); priznavanje drugih diplom, potrdil in drugih dokazil o poklicni izobrazbi in usposabljanju (DA) (DE) (EL) (EN) (ES) (FR) (IT) (NL) (PT) (FI) (SV); in mehanizem za priznavanje kvalifikacij za obrt, trgovinske in določene druge dejavnosti (DA) (DE) (EL) (EN) (ES) (FR) (IT) (NL) (PT) (FI) (SV)).

Prav tako usklajuje dvanajst sektorskih direktiv, ki pokrivajo poklice zdravnika (DA) (DE) (EL) (EN) (ES) (FR) (IT) (NL) (PT) (FI) (SV), medicinske sestre (direktiva 77/452/EGS), zobozdravnika (direktiva 78/686/EGS), veterinarja (direktiva 78/1026/EGS), babice (direktiva 80/154/EGS), arhitekta (DA) (DE) (EL) (EN) (ES) (FR) (IT) (NL) (PT) (FI) (SV) in farmacevta (vzajemno priznavanje diplom v farmaciji (DA) (DE) (EL) (EN) (ES) (FR) (IT) (NL) (PT) (FI) (SV) in kvalifikacije v farmaciji (DA) (DE) (EL) (EN) (ES) (FR) (IT) (NL) (PT) (FI) (SV)).

Posameznih direktiv o opravljanju storitev odvetnika (direktiva 77/249/EGS) in opravljanje poklica odvetnika to izvajanje ne pokriva, saj se ne nanašajo na priznavanje poklicnih kvalifikacij temveč na odobritev opravljanja.

Ključni izrazi, uporabljeni v aktu
  • Reguliran poklic: poklicna dejavnost ali skupina poklicnih dejavnosti, dostop do katerih, opravljanje katerih ali eden izmed načinov opravljanja katerih je neposredno ali posredno oz. na podlagi zakonov ali drugih predpisov predmet posebnih poklicnih kvalifikacij. Način opravljanja pomeni zlasti uporabo poklicnega naziva, ki je omejena z zakoni ali drugimi predpisi ali administrativnimi določili za imetnike določenih poklicnih kvalifikacij.
  • Formalne kvalifikacije: diplome, potrdila in druga dokazila, ki jih izda organ v državi članici, ki so oblikovana v skladu z zakoni ali drugimi predpisi te države članice, in ki potrjujejo, da je imetnik uspešno dokončal poklicno usposabljanje, večinoma pridobljeno v Skupnosti.
  • Regulirano usposabljanje: kakršno koli usposabljanje, ki je posebej usmerjeno v opravljanje določenega poklica in ki obsega program ali programe, ustrezno dopolnjene s poklicnim usposabljanjem ali pripravniško ali poklicno prakso. Struktura in stopnja poklicnega usposabljanja, pripravniške ali poklicne prakse sta določeni z zakoni ali drugimi predpisi zadevne države članice oz. ju nadzoruje ali odobri organ, ki je določen za ta namen.
  • Prilagoditveno obdobje: opravljanje reguliranega poklica v državi članici gostiteljici pod odgovornostjo kvalificiranega člana tega poklica, pri čemer se poleg takšnega obdobja nadzorovane prakse po potrebi zahteva nadaljnje usposabljanje. To obdobje nadzorovane prakse se oceni.
  • Preizkus usposobljenosti: preizkus, ki je omejen na poklicno znanje vlagatelja in ga izvedejo pristojni organi države članice gostiteljice, da ocenijo vlagateljevo sposobnost opravljanja reguliranega poklica v tej državi članici. Da se takšen preizkus dovoli, morajo pristojni organi sestaviti seznam predmetov, ki jih dokazilo o formalnih kvalifikacijah vlagatelja ne pokriva.

REFERENCE

Akt Začetek veljavnosti Rok prenosa v državah članicah Uradni list
Direktiva 2005/36/ES

20.10.2005

20.10.2007

UL L 255, 30.9.2005

Akt(i) o spremembi Začetek veljavnosti Rok prenosa v državah članicah Uradni list
Direktiva 2006/100/ES

1.1.2007

1.1.2007

UL L 363, 20.12.2006

Uredba (ES) št. 1137/2008

11.12.2008

-

UL L 311, 21.11.2008

Nadaljnje spremembe in popravki direktive 2005/36/ES so vključeni v osnovno besedilo. Ta prečiščena različica je samo za referenčne namene.

SPREMEMBA PRILOG

Priloga II – Seznam programov usposabljanja s posebno strukturo, navedenih v členu 11 točka (c) pododstavek (ii):
Direktiva 2006/100/ES [Uradni list L 363, 20.12.2006],
Uredba (ES) št. 1430/2007 [Uradni list L 320, 6.12.2007],
Uredba (ES) št. 755/2008 [Uradni list L 205, 1.8.2008],
Uredba (ES) št. 279/2009 [Uradni list L 93, 7.4.2009].

Priloga III – Seznam reguliranega usposabljanja, navedenega v tretjem pododstavku člena 13(2):
Uredba (ES) št. 1430/2007 [Uradni list L 320, 6.12.2007].

Priloga V – Priznavanje na podlagi usklajevanja minimalnih pogojev usposobljenosti:
Direktiva Sveta 2006/100/ES [Uradni list L 363, 20.12.2006].

Priloga VI – Pridobljene pravice, ki se uporabljajo za poklice, priznane na podlagi usklajevanja minimalnih pogojev usposobljenosti:
Direktiva Sveta 2006/100/ES [Uradni list L 363, 20.12.2006].

POVEZANI AKTI

Sklep Komisije 2007/172/ES z dne 19. marca 2007 o ustanovitvi skupine koordinatorjev za priznavanje poklicnih kvalifikacij [Uradni list L 79, 20.3.2007].
Vloga te skupine strokovnjakov je spodbujanje izvajanja direktive in razvijanje notranjega trga za regulirane poklice, kar zadeva kvalifikacije. Komisija se posvetuje s to skupino, ki jo sestavljajo nacionalni koordinatorji, nadomestni člani in predstavnik Komisije.

Zadnja posodobitev: 19.01.2010
Pravno obvestilo | O spletišču | Išči | Kontakt | Na vrh