RSS
Abecedno kazalo
Spletna stran je na voljo v 23 jezikih
Na voljo so novi jeziki:  BG - CS - ET - GA - LV - LT - HU - MT - PL - RO - SK - SL

We are migrating the content of this website during the first semester of 2014 into the new EUR-Lex web-portal. We apologise if some content is out of date before the migration. We will publish all updates and corrections in the new version of the portal.

Do you have any questions? Contact us.


Lizbonska pogodba: Uvod

Lizbonska pogodba izpolnjuje potrebo po reformiranju strukture in načina delovanja Evropske unije (EU). Z zaporednimi širitvami EU se je število držav članic povečalo na 27, zato je bilo treba prilagoditi delovanje institucij in načine odločanja na ravni EU.

Lizbonska pogodba je poleg tega omogočila reformo več politik EU. Tako je ponovno določila in okrepila ukrepe na evropski ravni.

ZGODOVINA

Prvi poskus reformiranja je bila priprava Pogodbe o Ustavi za Evropo. Cilj pogodbe je bil nadomestiti ustanovitvene pogodbe EU z Evropsko ustavo.

Ustava je bila podpisana 29. oktobra 2004 v Rimu. Vendar bi jo morale pred začetkom veljavnosti ratificirati vse države članice. Postopek ratifikacije pa se je v več državah članicah izjalovil.

V Lizboni je bila 23. julija 2007 sklicana medvladna konferenca, katere cilj je bil poiskati nadomestno rešitev za ustavno pogodbo in nadaljevati z reformami. Ker je bila zamisel o Evropski ustavi opuščena, so se začela nova pogajanja o pripravi reformne pogodbe.

13. decembra 2007 je 27 predsednikov držav članic ali vlad držav članic EU v Lizboni podpisalo novo reformno pogodbo. Lizbonska pogodba začne veljati 1. decembra 2009, potem ko jo ratificirajo vse države članice v skladu z njihovimi vsakokratnimi ustavnopravnimi pravili.

RAZLIKE V PRIMERJAVI S POGODBO O USTAVI ZA EVROPO

Lizbonsko pogodbo je v veliki meri navdahnila ustavna pogodba. Lizbonska pogodba povzema večino institucionalnih in političnih reform, ki so bile predvidene v Ustavi, vendar so predstavljene v drugačni obliki.

Dejansko je morala ustavna pogodba razveljaviti ustanovitvene pogodbe EU ter jih nadomestiti z enim samim in enakim besedilom: z Ustavo za Evropo. Nasprotno Lizbonska pogodba ne nadomešča ustanovitvenih pogodb, ampak jih le spreminja, tako kot sta jo prej Amsterdamska pogodba in Pogodba iz Nice Zato ima Lizbonska pogodba obliko niza sprememb ustanovitvenih pogodb.

Sprememba oblike nima pravnih posledic, ima pa velik simboličen in političen pomen. Ideja konstitucionalizacije Evrope je opuščena, pravo EU pa še naprej določajo mednarodne pogodbe.

Tako EU še vedno temelji na dveh ustanovitvenih pogodbah: Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti se je medtem preimenoval v „Pogodbo o delovanju Evropske unije“.

DOPRINOSI LIZBONSKE POGODBE

Lizbonska pogodba:

  • reformira institucije in izboljša postopek odločanja EU,
  • okrepi demokracijo v EU,
  • reformira notranje politike EU,
  • okrepi zunanjo politiko EU.

Institucionalna vprašanja

Reforma institucij EU je bila potrebna zaradi povečanja števila držav članic. Lizbonska pogodba tako spreminja pravila o sestavi Komisije, Evropskega parlamenta, Odbora regij in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora.

Lizbonska pogodba poleg tega reformira postopek odločanja v okviru Sveta. Pogodba dejansko ukinja prejšnji sistem ponderiranja glasov in preide na novo opredelitev kvalificirane večine za glasovanje.

Lizbonska pogodba poleg tega uvede dve novi funkciji v institucionalni strukturi EU:

Lizbonska pogodba si med drugim prizadeva bolj jasno opredeliti in izboljšati delovanje EU. Odpravlja prejšnjo strukturo stebrov in uvaja novo delitev pristojnosti med EU in državami članicami. Lizbonska pogodba poenostavlja tudi zakonodajne postopke in tipologijo zakonodajnih aktov, sprejetih v okviru EU.

Poleg tega zagotavlja Lizbonska pogodba večjo prožnost delovanja EU. Uvaja več institucionalnih določb za spodbujanje evropske integracije na nekaterih političnih področjih. Poenostavljena je tudi vzpostavitev okrepljenega sodelovanja med državami članicami.

Krepitev evropske demokracije

Eden od ciljev Lizbonske pogodbe je krepitev evropske demokracije, predvsem za večjo legitimnost odločitev in približevanje Evropske unije njenim državljanom. Zato so pooblastila Evropskega parlamenta znatno večja. Lizbonska pogodba prav tako krepi vlogo nacionalnih parlamentov v okviru EU.

Lizbonska pogodba med drugim uvaja državljansko pobudo, ki državljanom omogoča aktivnejše sodelovanje pri graditvi Evrope.

Notranje politike EU

Ena od najpomembnejših sprememb zadeva evropsko območje svobode, varnosti in pravice. Lizbonska pogodba dejansko krepi pristojnosti EU pri:

  • nadzoru meja, azilu in priseljevanju,
  • pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah,
  • pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah,
  • policijskem sodelovanju.

Poleg tega Lizbonska pogodba jasneje opredeljuje pristojnosti Evropske unije na področju gopodarske, socialne in energetske politike. Za novi cilj določa tudi vzpostavitev evropskega raziskovalnega prostora.

Zunanja politika EU

Okrepljeno je delovanje EU v mednarodnem prostoru. Lizbonska pogodba zagotavlja predvsem večjo usklajenost in prepoznavnost skupne zunanje in varnostne politike EU. Zato EU pridobiva status pravne osebe, ki ji omogoča sklepati in biti pogodbenica v mednarodnih pogodbah. Poleg tega bo Evropsko unijo v prihodnosti na mednarodni ravni predstavljal visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Prav tako je pomembno, da je zdaj v ustanovitvenih pogodbah en oddelek namenjen skupni varnostni in obrambni politiki. Dolgoročni cilj je vzpostavitev skupne evropske obrambe.

Zadnja posodobitev: 14.07.2010
Pravno obvestilo | O spletišču | Išči | Kontakt | Na vrh