RSS
Abecedno kazalo
Spletna stran je na voljo v 23 jezikih
Na voljo so novi jeziki:  BG - CS - ET - GA - LV - LT - HU - MT - PL - RO - SK - SL

We are migrating the content of this website during the first semester of 2014 into the new EUR-Lex web-portal. We apologise if some content is out of date before the migration. We will publish all updates and corrections in the new version of the portal.

Do you have any questions? Contact us.


Skupna varnostna in obrambna politika

UVOD

Skupna varnostna in obrambna politika (SVOP) nadomešča Evropsko varnostno in obrambno politiko (EVOP). Lizbonska pogodba je uvedla spremembo v poimenovanju tako, da je tej novi politiki namenila nov oddelek v okviru ustanovitvenih pogodb. Lizbonska pogodba tako poudarja pomembnost in posebne značilnosti SVOP, ki je še vedno sestavni del skupne zunanje in varnostne politike (SZVP).

Lizbonska pogodba uvaja poleg priznanja tega novega statusa tudi nove določbe za razvoj SVOP. Cilj najpomembnejših novosti je postopna uvedba skupne evropske obrambe.

Države članice lahko sodelujejo tudi v vojaških in humanitarnih misijah, pri čemer morajo zdaj upoštevati solidarnostno klavzulo o evropski obrambi. Prav tako imajo na voljo načine za tesnejše sodelovanje na tem področju, predvsem v okviru Evropske obrambne agencije ali z vzpostavitvijo stalnega strukturnega sodelovanja.

SVOP ostaja predvsem medvladna problematika, kot je bila v že prejšnjih ustanovitvenih pogodbah. Svet EU sprejema odločitve na tem področjem načeloma soglasno. Vendar finančna in operativna sredstva za misije v okviru SVOP zagotovijo države članice.

ŠIRITEV MISIJ V OKVIRU SVOP

SVOP zagotavlja okvir za sodelovanje, ki EU omogoča izvajanje operativnih misij v tretjih državah. Cilj teh misije je predvsem ohranjanje miru in krepitev mednarodne varnosti. Zanje se uporabljajo civilna in vojaška sredstva, ki jih zagotavljajo države članice.

Pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe so lahko misije v okviru SVOP izvajale naslednje naloge:

  • humanitarne in reševalne naloge,
  • preprečevanje sporov in ohranjanje miru,
  • bojne operacije za krizno upravljanje.

Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe se lahko izvajajo tudi tri nove naloge:

  • skupne operacije razoroževanja,
  • vojaško svetovanje in pomoč,
  • operacije v zvezi s stabilizacijo po spopadih.

Svet določi cilje misij in splošne pogoje za njihovo izvajanje. Od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe lahko Svet izvedbo misije zaupa skupini držav članic, ki to želijo ter imajo ustrezna civilna in vojaška sredstva za izvajanje misije. Države članice, odgovorne za izvajanje operacij, morajo o poteku misije redno obveščati Svet. Te države članice sodelujejo z visokim predstavnikom za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Na podlagi Lizbonske pogodbe je za izvajanje SVOP mogoče tudi posredovanje večnacionalnih sil. Večnacionalne sile temeljijo na vojaški zvezi posameznih držav članic, ki združijo svoje kapacitete, opremo in obseg pripadnikov sil. Najpomembnejše „evropske sile“ so:

  • Eurofor, ki združuje kopenske sile Španije, Francije, Italije in Portugalske,
  • Eurocorps, ki združuje kopenske sile Nemčije, Belgije, Španije, Francije in Luksemburga,
  • Euromarfor, ki združuje pomorske sile Španije, Francije, Italije in Portugalske,
  • Evropska zračna skupina, ki združuje letalske sile Nemčije, Belgije, Španije, Francije, Italije, Nizozemske in Združenega kraljestva.

KLAVZULA O VZAJEMNI OBRAMBI

Lizbonska pogodba prvič uvaja klavzulo o vzajemni obrambi, ki posebej zavezuje države članice Evropske unije. Tako se lahko država članica v primeru oboroženega napada na njeno ozemlje zanese na pomoč in podporo ostalih držav članic, ki so zavezane k zagotavljanju pomoči.

Vendar veljata v zvezi s to klavzulo dve omejitvi:

  • klavzula o vzajemni obrambi ne vpliva na varnostno in obrambno politiko nekaterih držav članic, predvsem tistih, ki so tradicionalno nevtralne;
  • klavzula o vzajemni obrambi ne vpliva na zaveze v okviru Organizacije Severnoatlantske pogodbe (NATO) (EN) (FR).

EVROPSKA OBRAMBNA AGENCIJA

Lizbonska pogodba razširja in podrobneje določa pristojnosti Evropske obrambne agencije. Glavni cilj Agencije je izboljšati vojaške zmogljivosti držav članic. Za ta namen mora agencija:

  • določiti skupne cilje držav članic glede vojaške zmogljivosti,
  • vzpostaviti programe in zagotoviti njihovo izvajanje za doseganje zastavljenih ciljev,
  • usklajevati operativne potrebe držav članic in tako izboljšati načine pridobivanja vojaške opreme,
  • izvajati raziskovalne dejavnosti na področju razvoja obrambne tehnologije,
  • prispevati h krepitvi industrijskih in tehnoloških temeljev obrambnega sektorja ter večji učinkovitosti izdatkov za vojaško področje.

STALNO STRUKTURNO SODELOVANJE

Stalno strukturno sodelovanje se nanaša na tesnejšo obliko sodelovanja med posameznimi državami članicami na področju obrambe. Stalno strukturno sodelovanje je opredeljeno v protokolu, ki je priložen Lizbonski pogodbi.

V tem okviru se sodelujoče države članice zavezujejo k intenzivnejši krepitvi svoje obrambne sposobnosti in zagotavljanju bojnih enot za načrtovane naloge. Prispevke sodelujočih držav članic redno ocenjuje Evropska obrambna agencija.

Stalno strukturno sodelovanje mora odobriti Svet, ki odloča s kvalificirano večino na pobudo sodelujočih držav članic. Za odobritev ni zahtevan noben prag števila držav članic. Posamezna država članica lahko prosto zapusti ali pristopi k stalnemu sodelovanju, če izpolnjuje pristopne pogoje.

Zadnja posodobitev: 07.05.2010
Pravno obvestilo | O spletišču | Išči | Kontakt | Na vrh