RSS
Abecedno kazalo
Spletna stran je na voljo v 23 jezikih
Na voljo so novi jeziki:  BG - CS - ET - GA - LV - LT - HU - MT - PL - RO - SK - SL

We are migrating the content of this website during the first semester of 2014 into the new EUR-Lex web-portal. We apologise if some content is out of date before the migration. We will publish all updates and corrections in the new version of the portal.

Do you have any questions? Contact us.


Krepitev evropske demokracije

UVOD

Lizbonska pogodba ponovno postavi državljana v osrčje Evropske unije (EU) in njenih institucij. Prizadeva si ponovno vzbuditi zanimanje državljanov za Evropsko unijo in njene dosežke, ki se državljanom včasih zdijo preveč oddaljeni. Med cilji Lizbonske pogodbe je zato spodbujanje evropske demokracije, ki državljanom ponuja možnost, da izrazijo zanimanje za sodelovanje pri delovanju in razvoju EU.

Ta cilj je mogoče doseči z boljšim priznavanjem evropskega državljanstva v ustanovitvenih pogodbah EU. Lizbonska pogodba poskuša poenostaviti in pojasniti delovanje Unije, da bi bila državljanom bolj razumljiva in tako bolj dostopna. Krepi tudi zastopstvo in udeležbo državljana v evropskem procesu. Med glavnimi novostmi je oblikovanje državljanske pobude.

BOLJŠE PRIZNAVANJE DRŽAVLJANOV V POGODBAH

Lizbonska pogodba uvaja nov člen, v katerem v celoti priznava evropsko državljanstvo. Tako je v členu 10 Pogodbe o EU navedeno, da Evropski parlament državljane neposredno zastopa na ravni institucij. V istem členu lahko preberemo, da je ta predstavniška demokracija ena od temeljev EU. To priznavanje državljanom ne ponuja novih pravic, a ima veliko simbolično vrednost, saj je evropskemu državljanstvu namenjeno mesto v ustanovitvenih pogodbah.

Člen 10 določa tudi načelo bližine, po katerem odločitve sprejemajo v kar najtesnejši povezavi z državljani. To načelo se izvaja zlasti pri izvajanju pristojnosti v EU. Kar najučinkoviteje mora namreč vključevati državne in lokalne uprave tako, da EU približa državljanom.

DRŽAVLJANOM DOSTOPNEJŠA EVROPSKA UNIJA

EU je pogosto dajala vtis zapletene zasnove in delovanja. Lizbonska pogodba pojasnjuje delovanje EU, da bi jo državljani bolje razumeli. Številni zakonodajni postopki so se umaknili splošnemu zakonodajnemu postopku in izrednim zakonodajnim postopkom, ki podrobno obravnavajo vsak primer posebej. Tudi stara struktura, ki je temeljila na stebrih, je bila ukinjena, uvedena pa je bila jasna in natančna porazdelitev pristojnosti v okviru EU.

Hkrati Lizbonska pogodba izboljšuje preglednost dela v okviru EU. Javne razprave, ki se že izvajajo v Evropskem parlamentu, prenaša tudi na Svet. Poleg tega bo ta jasna preglednost omogočila boljše obveščanje državljanov o poteku zakonodajnih razprav.

OKREPLJENA ZASTOPANOST PRI INSTITUCIJAH

Lizbonska pogodba občutno krepi pristojnosti Evropskega parlamenta (glej dokument Evropski parlament). Med najpomembnejšimi spremembami so:

  • krepitev zakonodajnih pristojnosti: redni zakonodajni postopek, v katerem ima Parlament iste pristojnosti kot Svet, je razširjen na nove politične teme,
  • večja vloga na mednarodnem prizorišču: Parlament mora odobriti mednarodne sporazume na področjih, ki jih zajema redni zakonodajni postopek,
  • krepitev proračunske pristojnosti: Parlament je pri postopku sprejemanja letnega proračuna EU enakopraven s Svetu.

Lizbonska pogodba prav tako krepi vlogo nacionalnih parlamentov v EU (glej dokument nacionalni parlamenti). Tudi slednji se lahko zavzemajo za državljane v okviru EU. Natančneje, nacionalni parlamenti morajo nadzorovati ustrezno izvajanje načela subsidiarnosti. Zato lahko posegajo v redni zakonodajni postopek in ukrepajo pri Evropskem sodišču.

OKREPLJENA UDELEŽBA DRŽAVLJANOV PRI POSTOPKU ODLOČANJA

Lizbonska pogodba prvič uvaja pravico do državljanske pobude, ki je navedena v členu 11 Pogodbe o EU: najmanj milijon državljanov Unije lahko s svojo pobudo Komisijo pozove, da predloži predlog o določeni temi. Ta določba prikazuje željo EU, da bi svoje državljane povezala z evropskimi projekti in z odločitvami, ki jih zadevajo.

Ta pravica je odvisna od več pogojev. Minimalni prag milijona državljanov se sprva morda zdi zelo visok. Vendar je to število precej enostavno doseči s pomočjo novih informacijskih tehnologij, saj je evropskih državljanov približno pol milijarde. V členu 11 je tudi navedeno, da morajo biti podpisniki iz večjega števila držav članic, da bi se izognili obravnavanju zgolj nacionalnih vprašanj.

Poleg tega pravica do državljanske pobude Komisiji ne odvzema monopola pri pobudah. Slednja se lahko na pobudo, ki so jo predlagali evropski državljani, odzove, ali pa tudi ne. Če ta pobuda odpira zakonodajni predlog, bosta Svet in Parlament sprejela ta akt po rednem zakonodajnem postopku ali po enem od izrednih zakonodajnih postopkov.

Zadnja posodobitev: 26.03.2010
Pravno obvestilo | O spletišču | Išči | Kontakt | Na vrh