RSS
Abecedno kazalo
Spletna stran je na voljo v 23 jezikih
Na voljo so novi jeziki:  BG - CS - ET - GA - LV - LT - HU - MT - PL - RO - SK - SL

We are migrating the content of this website during the first semester of 2014 into the new EUR-Lex web-portal. We apologise if some content is out of date before the migration. We will publish all updates and corrections in the new version of the portal.

Do you have any questions? Contact us.


Evropski parlament

UVOD

Razdelitev sedežev med državami članicami in pristojnosti Parlamenta pri zakonodajnem postopku so bile pogosto tema razprav pri revizijah predhodnih pogodb.

Zaradi širitev Evropske unije se je število poslancev v Parlamentu nenehno povečevalo, kar je povzročilo dolgotrajna pogajanja med državami članicami. Pristojnosti evropskih poslancev pa so se s posplošenjem postopka soodločanja povečevale.

Lizbonska pogodba predlaga nove postopke pri razdelitvi sedežev v Parlamentu ter občutno krepi njegove zakonodajne in proračunske pristojnosti tako, da spreminja postopke odločanja v EU.

SESTAVA

Razdelitev sedežev med države članice je kompleksno vprašanje. Predvsem je treba ohraniti ustrezno sorazmernost med sedeži, razdeljenimi med države članice, in njihovim prebivalstvom. Prav tako skupno število parlamentarcev ne sme preseči določenega praga, da delo Parlamenta ne bi bilo ovirano.

Število sedežev v Parlamentu je bilo zato tema dolgih razprav, natančna razdelitev mest na posamezno državo pa je bila običajno zapisana v različnih reformnih pogodbah. Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe ta razdelitev sedežev ni več del pogodb. Predlagati jo mora Parlament, Evropski svet pa jo mora soglasno sprejeti.

Lizbonska pogodba torej prepušča Evropskemu parlamentu nalogo, da predlaga razdelitev svojih sedežev, vendar postavlja temeljna okvirna pravila za njeno izvedbo:

  • največje število poslancev je 751, skupaj s predsednikom Parlamenta,
  • najnižji prag za število sedežev na državo članico je šest; tako naj bi imele vse politične opcije možnost predstavnika, tudi države z manj številčnim prebivalstvom,
  • najvišji prag za število sedežev na državo članico je 96,
  • razdelitev sedežev mora temeljiti na načelu „padajoče sorazmernosti“. Drugače povedano, bolj številčno je prebivalstvo neke države, več poslancev ima in večje je število prebivalcev, ki jih en poslanec predstavlja.

PREHODNE DOLOČBE

Evropski parlament, ki je bil izvoljen junija 2009, je sestavljen iz 736 poslancev, kot je predvideno v Pogodbi iz Nice. Evropski svet je predvidel začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe in pripravil prehodne ukrepe za sestavo Parlamenta. Tako je v svojih sklepih z dne 11. in 12. decembra 2008 določil, da bo število parlamentarcev v zakonodajnem obdobju 2009‒2014 naraslo na 754. To spremembo morajo ratificirati vse države članice. Do dokončnega sprejetja tega zvišanega števila poslancev bo 18 dodatnih evropskih poslancev imelo le status opazovalca.

PRISTOJNOSTI

Lizbonska pogodba s širitvijo pristojnosti Evropskega parlamenta krepi demokratično naravo EU. Postopek soodločanja, v katerem je Parlament enakopraven Svetu, se po novem imenuje „redni zakonodajni postopek“. Ta postopek se je razširil na nova politična področja, kot so kmetijstvo, pravosodje in priseljevanje (glej dokument „o zakonodajnih postopkih“). Parlament ohrani tudi pravico odobritve aktov, ki so bili sprejeti prek postopkov posvetovanja in postopkov privolitve, ki se odslej imenujejo „izredni zakonodajni postopki“.

Na mednarodnem prizorišču mora Parlament odobriti vrsto sporazumov, kot so sporazumi o pridružitvi ali sporazumi na področjih rednega zakonodajnega postopka, pa tudi izrednega, če je zanje potrebna potrditev Parlamenta. Poleg tega ga je treba obvestiti in se z njim posvetovati o vseh drugih oblikah mednarodnih sporazumov.

Okrepile so se tudi proračunske pristojnosti Parlamenta. Zdaj je pri postopku sprejemanja letnega proračuna EU enakopraven s Svetom. Natančneje, ukinjeno je razlikovanje med „neobveznimi odhodki“, kjer je imel Parlament zadnjo besedo, in „obveznimi odhodki“, kjer je lahko spremembe le predlagal. Postopek je bil poenostavljen in sestoji iz enega branja na Parlamentu in Svetu, ter v primeru nestrinjanja še v spravnem odboru (člen 314 Pogodbe o EU).

Parlament je ohranil tudi natančen nadzor nad Evropsko komisijo. Izvoliti mora njenega predsednika in se strinjati z imenovanjem Komisije kot celote. V skladu s členom 234 Pogodbe o EU lahko tudi razreši Komisijo tako, da proti njej izglasuje nezaupnico.

Nazadnje Parlament pridobi večjo odgovornost pri reviziji ustavnih pogodb EU. Na ta način ima pravico do pobude in lahko predlaga spremembe pogodb Sveta. Je član konvencije, ki preučuje projekte, ki so bili vloženi v redni postopek za spremembo pogodb. V okviru poenostavljenega postopka za spremembo, pri katerem se ne zahteva poseganje konvencije, je za spreminjanje pogodb obvezno posvetovanje s Parlamentom.

PREGLEDNA TABELA

ČleniZadeva
Pogodba o EU

14

Vloga in sestava Parlamenta
Pogodba o delovanju EU

223 do 234

Delovanje in pristojnosti Parlamenta
Zadnja posodobitev: 07.01.2010
Pravno obvestilo | O spletišču | Išči | Kontakt | Na vrh