RSS
Abecedno kazalo
Spletna stran je na voljo v 22 jezikih
Na voljo so novi jeziki:  BG - CS - ET - LV - LT - HU - MT - PL - RO - SK - SL

We are migrating the content of this website during the first semester of 2014 into the new EUR-Lex web-portal. We apologise if some content is out of date before the migration. We will publish all updates and corrections in the new version of the portal.

Do you have any questions? Contact us.


Poslovnik Sodišča Evropske unije

Sodišče si s spremembami svojega poslovnika prizadeva za njegovo poenostavitev ter boljšo berljivost za stranke in nacionalna sodišča, poleg tega pa zgradbo in vsebino poslovnika prilagaja dejanskemu stanju in razvoju zadev, ki so z njim urejene.

AKT

Poslovnik Sodišča z dne 29. septembra 2012 [Uradni list L 265 z dne 29. 9. 2012].

POVZETEK

Ta poslovnik opredeljuje določbe za uporabo in dopolnitev statuta Sodišča v Protokolu št. 3, priloženega Pogodbam.

Sodišče je eno izmed treh sodišč, ki sestavljajo Sodišče Evropske unije, sodni organ Evropske unije in Evropske skupnosti za jedrsko energijo (EURATOM). Drugi dve sodišči sta Splošno sodišče in Sodišče za uslužbence Evropske unije. Njihova naloga je zagotavljati spoštovanje prava pri razlagi in uporabi pogodb, predvsem z nadzorom zakonitosti aktov institucij Evropske unije.

Organizacija Sodišča

Sodišče je organizirano na sledeči način:

  • sestava Sodišča: Sodišče sestavlja 27 sodnikov in 8 generalnih pravobranilcev, ki so imenovani za dobo šestih let. Naloga generalnih pravobranilcev je pomoč Sodišču in podajanje pravnih mnenj. Sodniki izvolijo predsednika in podpredsednika za mandat treh let. Predsednik predstavlja Sodišče in vodi njegovo delo, pri tem pa mu pomaga podpredsednik.
  • oblikovanje senatov in določitev sodnikov poročevalcev: Sodišče oblikuje senate petih sodnikov, ki jim predseduje predsednik s triletnim mandatom, in senate treh sodnikov, ki jim predseduje predsednik z enoletnim mandatom. Pri obravnavi zadeve predsednik Sodišča določi sodnika poročevalca, generalnega pravobranilca pa določi prvi generalni pravobranilec. Če je potrebno, lahko Sodišče imenuje tudi pomožne poročevalce.
  • vloga sodnega tajnika: Sodišče imenuje sodnega tajnika za dobo šestih let. Sodni tajnik skrbi za sprejemanje, posredovanje in hrambo vseh dokumentov ter za vodenje arhiva. Pomaga članom Sodišča in skrbi za publikacije, poleg tega pa pod vodstvom predsednika Sodišča vodi tudi delovanje služb institucije.
  • delovanje Sodišča: zadeve se lahko dodelijo občni seji, velikemu senatu ali senatu petih oz. treh sodnikov. Ista sestava lahko odloča o več zadevah skupaj. Posvetovanja Sodišča morajo ostati tajna.
  • jezikovna ureditev: vsaka zadeva ima določen jezik postopka. Pri direktnih tožbah jezik postopka izbere tožeča stranka (med triindvajsetimi uradnimi jeziki Evropske unije), v postopkih predhodnega odločanja pa je jezik postopka jezik nacionalnega sodišča.

Potek postopka

Postopek pred Sodiščem praviloma obsega:

  • pisni del: v njem si stranke izmenjajo vloge, ki morajo imeti natančno določeno vsebino. Ko se pisni del postopka konča, sodnik poročevalec na upravni seji Sodišča predstavi predhodno poročilo.
  • pripravljalni ukrepi: Sodišče lahko določi pripravljalne ukrepe, kot so osebna navzočnost strank, zahteva za pojasnila in predložitev dokumentov, dokazovanje z zaslišanjem prič, dokazovanje z izvedenci in ogled. Ob vsakem naroku za izvedbo pripravljalnega ukrepa se pripravi zapisnik.
  • ustni del se po potrebi začne po izvedbi pripravljalnih ukrepov. Obravnavo začne in vodi predsednik. V tem delu se lahko izključi javnost.
  • sklepni predlogi generalnega pravobranilca: po koncu obravnave generalni pravobranilec predstavi svoje sklepne predloge.
  • končna odločba: Sodišče o zadevi odloči s sodbo ali sklepom. Javna je zgolj razglasitev sodbe. Sodbe in sklepi vsebujejo različne informacije, med njimi tudi povzetek dejanskega stanja in obrazložitev. Vsaka stranka nato prejme kopijo končne odločbe.

Poslovnik poleg tega vsebuje tudi posebne določbe glede različnih postopkov pred Sodiščem: predhodnega odločanja, direktnih tožb, pritožb zoper odločitve Splošnega sodišča, preverjanja odločb Splošnega sodišča, mnenj in tudi nekaterih drugih posebnih postopkov.

Predlogi za sprejetje predhodne odločbe

Nacionalna sodišča lahko na Sodišče vložijo predlog za sprejetje predhodne odločbe o vprašanjih glede veljavnosti ali razlage prava Evropske unije. V okviru predloga za sprejetje predhodne odločbe svoja stališča praviloma podajo:

  • stranke v sporu,
  • države članice,
  • Evropska komisija,
  • institucija, ki je sprejela zadevni akt.

Pritožba zoper odločbo Splošnega sodišča

Na odločbo Splošnega sodišča se je mogoče pritožiti. V tem primeru je treba na sodno tajništvo nasloviti vlogo, ki vsebuje razloge in bistvene pravne trditve. Ta vloga mora predvidevati popolno ali delno razveljavitev odločbe.

Preverjanje odločb Splošnega sodišča

V dveh primerih, predvsem kadar Splošno sodišče odloči o pritožbi na odločbo Sodišča za uslužbence Evropske unije, lahko to odločbo preveri tudi Sodišče. Za izvedbo teh preveritev se določi senat petih sodnikov za dobo enega leta.

REFERENCE

AktZačetek veljavnostiRok prenosa v državah članicahUradni list

Poslovnik Sodišča

1.11.2012

UL L 265 z dne 29.9.2012 in

UL C 337 z dne 6.11.2012

POVEZAN(I) AKT(I)

Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 904/2012 z dne 24. septembra 2012 o spremembi Uredbe št. 422/67/EGS, št. 5/67/Euratom o določitvi prejemkov predsednika in članov Komisije, predsednika, sodnikov, generalnih pravobranilcev in sodnega tajnika Sodišča Skupnosti, predsednika, sodnikov, generalnih pravobranilcev in sodnega tajnika Sodišča prve stopnje ter predsednika, članov in sodnega tajnika Sodišča za uslužbence Evropske unije [Uradni list L 269 z dne 4.10.2012].

Zadnja posodobitev: 27.12.2012
Pravno obvestilo | O spletišču | Išči | Kontakt | Na vrh