RSS
Abecedno kazalo
Spletna stran je na voljo v 23 jezikih
Na voljo so novi jeziki:  BG - CS - ET - GA - LV - LT - HU - MT - PL - RO - SK - SL

We are migrating the content of this website during the first semester of 2014 into the new EUR-Lex web-portal. We apologise if some content is out of date before the migration. We will publish all updates and corrections in the new version of the portal.

Do you have any questions? Contact us.


Instrument humanitarne pomoči

Namen humanitarnih akcij Evropske unije je zagotavljanje nujne pomoči za žrtve naravnih nesreč, spopadov ali primerljivih izrednih razmer.

AKT

Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči [Glej akte o spremembi].

POVZETEK

Ozadje

Uredba ureja izvajanje vseh humanitarnih akcij Evropske unije za pomoč žrtvam, ki jim njihove lastni organi ne morejo zagotoviti učinkovite pomoči. To je pomemben vidik zunanjih odnosov. Z usmerjanjem na zagotavljanje dobrin in storitev si politika prizadeva preprečevati in lajšati človeško trpljenje. Za učinkovito in celovito politiko pri usklajevanju dela med državami članicami in Komisijo sodelujejo nevladne organizacije (NVO) ter mednarodne organizacije.

Načela humanitarne pomoči

Humanitarna pomoč, ki je namenjena zlasti ljudem v državah v razvoju, ne zajema samo pomoči v izrednih razmerah, ampak tudi dejavnosti za preprečevanje nesreč in obnovitvena dela. Te dejavnosti se izvajajo tako dolgo, kot je potrebno, usmerjene pa so v zadovoljevanje nepredvidljivih potreb, ki izhajajo iz naravnih nesreč (kot so poplave in potresi) ali nesreč, ki jih povzroči človek (kot so vojne in spopadi), ter primerljivih izjemnih okoliščin.

Dejavnosti humanitarne pomoči

Cilji humanitarne pomoči kot kratkoročnega ukrepa (največ šest mesecev) so predvsem:

  • reševanje življenj med izrednimi razmerami in neposredno po njih,
  • zagotavljanje pomoči in podpore ljudem, ki so jih prizadele dolgotrajnejše krize, ki izhajajo zlasti iz spopadov ali vojn,
  • izvajanje kratkoročnih rehabilitacijskih in obnovitvenih del, zlasti na infrastrukturi in opremi, v okviru dejavnosti neposredno po izrednih razmerah,
  • pomoč pri soočanju s posledicami preseljevanja prebivalstva z izvajanjem dejavnosti za povratek v države izvora in po potrebi pomoč pri ponovni naselitvi,
  • zagotavljanje pripravljenosti na nevarnosti ter uporaba primernega sistema zgodnjega opozarjanja in posredovanja.

Pomoč se lahko uporablja tudi za financiranje dejavnosti za boljše izvajanje pomoči, kot so pripravljalne študije izvedljivosti, ocena projektov, kampanje za večje razumevanje humanitarne problematike, boljše usklajevanje med Skupnostjo in državami članicami.

Financiranje

Humanitarna pomoč se izvaja v obliki nepovratnih sredstev. Financiranje, ki zagotavlja izvajanje humanitarne pomoči, lahko vključuje razdeljevanje pomoči, kritje stroškov v zvezi z zunanjim osebjem, gradnjo zatočišč itd.

Izvajanje

Humanitarna pomoč, ki jo zagotavlja Evropska unija, se lahko izvaja na pobudo Komisije, nevladnih organizacij, mednarodnih organizacij, posamezne države članice ali države prejemnice.

Komisija ima na voljo tri različne postopke odločanja:

  • postopek prenosa: za hitrejši odziv na nenadne razmere je Komisija direktorju Generalnega direktorata za humanitarno pomoč (ECHO) dodelila pristojnosti za „odločanje o osnovni nujni pomoči“ v okviru nekaterih omejitev (najvišji znesek 3 milijone EUR, trajanje dejavnosti največ 3 mesece),
  • postopek pooblastitve: komisar, zadolžen za humanitarno pomoč, lahko odloča o nujnih ukrepih do zneska 30 milijonov EUR in za obdobje do največ 6 mesecev ter o „nenujnih ukrepih“ do zneska največ 10 milijonov EUR. Za te odločitve se uporablja postopek posvetovanja (med kabineti, oddelki). Za odločitve v zvezi z nujno pomočjo, ki presega 10 milijonov EUR, in nenujno pomočjo, ki presega 2 milijona EUR, je potrebna odobritev Odbora za humanitarno pomoč,
  • pisni postopek: se uporablja za vse odločitve, ki jih ne pokriva postopek prenosa ali postopek pooblastitve.

Tudi za vrednotenje, upravljanje, spremljanje in ocenjevanje humanitarnih dejavnosti je odgovorna Komisija. Pri tem ji v skladu s postopkom odbora pomaga odbor predstavnikov držav članic.

Pomoč lahko zagotavljajo NVO, mednarodne institucije in organizacije, Komisija ali specializirane institucije iz držav članic. Komisija ima pomembno vlogo pri zagotavljanju usklajevanja njenih dejavnosti in dejavnosti držav članic ter usklajenosti dejavnosti, ki jih izvajajo mednarodne institucije in organizacije.

Ocenjevanje

Za ocenjevanje in izboljšanje humanitarnih dejavnosti predloži Komisija na koncu vsakega finančnega leta Evropskemu parlamentu in Svetu letno poročilo. Ta vsebuje povzetek dejavnosti, ki so bile financirane, informacije o institucijah, ki so sodelovale pri njihovem izvajanju, in povzetek izvedenih zunanjih ocenjevalnih pregledov. Komisija je leta 1999 izdala tudi oceno vseh dejavnosti, ki so bile izvedene v okviru Uredbe od leta 1996.

REFERENCE

AktZačetek veljavnostiRok prenosa v državah članicahUradni list
Uredba Sveta (ES) 1257/96

5.7.1996

-

UL L 163, 2.7.1996

Akt(i) o spremembiZačetek veljavnostiRok prenosa v državah članicahUradni list
Uredba (ES) št. 1882/2003

20.11.2003

-

UL L 284, 31.10.2003

Uredba (ES) št. 219/2009

20.4.2009

-

UL L 87, 31.3.2009

Zadnja posodobitev: 04.06.2010
Pravno obvestilo | O spletišču | Išči | Kontakt | Na vrh