RSS
Abecedno kazalo
Spletna stran je na voljo v 23 jezikih
Na voljo so novi jeziki:  BG - CS - ET - GA - LV - LT - HU - MT - PL - RO - SK - SL

We are migrating the content of this website during the first semester of 2014 into the new EUR-Lex web-portal. We apologise if some content is out of date before the migration. We will publish all updates and corrections in the new version of the portal.

Do you have any questions? Contact us.


Listina temeljnih pravic

Listina temeljnih pravic priznava vrsto osebnih, državljanskih, političnih, ekonomskih in socialnih pravic državljanov in rezidentov EU in jih vključuje v pravo EU.

Junija 1999 je Evropski svet v Kölnu sklenil, da je temeljne pravice, ki veljajo na ravni Evropske unije (EU), potrebno uskladiti v listini in jim tako zagotoviti večjo vidnost. Vodje držav/vlad so si prizadevali, da se v listino vključi splošna načela, določena v Evropski konvenciji o človekovih pravicah iz leta 1950, in načela, ki izhajajo iz ustavnih tradicij, ki so skupne državam EU. Poleg tega listina vključuje temeljne pravice, ki veljajo za državljane EU, ter ekonomske in socialne pravice, ki so določene v Socialni listini Sveta Evrope ter v Listini Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev. Odraža tudi načela, ki izhajajo iz sodne prakse Sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice.

Listino je sestavila konvencija, ki jo sestavljajo predstavniki iz vsake države EU in Evropske komisije ter poslanci Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov. Uradno so jo decembra 2000 v Nici razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija.

Decembra 2009 je z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe postala pravno zavezujoča, tako kot pogodbe. Listina je bila nato spremenjena in ponovno razglašena decembra 2007.

Vsebina

Listina v enem dokumentu združuje pravice, ki so bile prej določene v različnih pravnih aktih, med drugim v nacionalnih zakonih in zakonih EU ter mednarodnih konvencijah Sveta Evrope, Združenih narodov (ZN) in Mednarodne organizacije dela (MOD). S tem, ko so postale temeljne pravice jasnejše in vidnejše, je bila v EU zagotovljena pravna varnost.

Listina o temeljnih pravicah vsebuje preambulo in 54 členov, ki so združeni v sedem naslovov:

  • naslov I: dostojanstvo (človekovo dostojanstvo, pravica do življenja, pravica do osebne celovitosti, prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, prepoved suženjstva in prisilnega dela),
  • naslov II: svoboščine (pravica do svobode in varnosti, spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, varstvo osebnih podatkov, pravica sklepanja zakonske zveze in pravica ustvarjanja družine, svoboda misli, vesti in vere, svoboda izražanja in obveščanja, svoboda zbiranja in združevanja, svoboda umetnosti in znanosti, pravica do izobraževanja, svoboda izbire poklica in pravica do dela, svoboda gospodarske pobude, lastninska pravica, pravica do azila, varstvo v primeru odstranitve, izgona ali izročitve),
  • naslov III: enakost (enakost pred zakonom, prepoved diskriminacije, kulturna, verska in jezikovna raznolikost, enakost žensk in moških, pravice otroka, pravice starejših, vključenost invalidov),
  • naslov IV: solidarnost (pravica delavcev do obveščenosti in posvetovanja v podjetju, pravica do kolektivnih pogajanj in ukrepov, pravica dostopa do služb za posredovanje zaposlitev, varstvo v primeru neupravičene odpustitve, pošteni in pravični delovni pogoji, prepoved dela otrok in varstvo mladih pri delu, družinsko in poklicno življenje, socialna varnost in socialna pomoč, varovanje zdravja, dostop do storitev splošnega gospodarskega pomena, varstvo okolja, varstvo potrošnikov),
  • naslov V: pravice državljanov (pravica voliti in biti voljen na volitvah v evropski parlament, pravica voliti in biti voljen na občinskih volitvah, pravica do dobrega upravljanja, pravica dostopa do dokumentov, evropski varuh človekovih pravic, pravica do peticije, svoboda gibanja in prebivanja, diplomatska in konzularna zaščita),
  • naslov VI: sodno varstvo (pravica do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, domneva nedolžnosti in pravica do obrambe, načeli zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni, pravica, da se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakrat);
  • naslov VII: splošne določbe.

Obseg

Listina se uporablja za evropske institucije ob spoštovanju načela subsidiarnosti, le-te pa pod nobenimi pogoji ne smejo razširiti pooblastil in nalog, ki jih imajo v skladu s Pogodbami. Listina se prav tako uporablja za države EU, če izvajajo zakonodajo EU.

Če kakršna koli pravica ustreza pravicam, zagotovljenim z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, sta pomen in obseg teh pravic enaka, kot določa konvencija, čeprav lahko zakonodaja EU predvideva obširnejše varstvo. Kakršne koli pravice, ki izhajajo iz skupnih ustavnih tradicij držav EU, se morajo razlagati v skladu s temi tradicijami.

Protokol (št.) 30 k Pogodbam o uporabi listine na Poljskem in v Združenem kraljestvu omejuje razlago listine na Sodišče in nacionalna sodišča teh dveh držav, zlasti glede pravic, ki se nanašajo na solidarnost (naslov IV).

Zadnja posodobitev: 06.05.2010
Pravno obvestilo | O spletišču | Išči | Kontakt | Na vrh