RSS
Abecedno kazalo
Spletna stran je na voljo v 23 jezikih
Na voljo so novi jeziki:  BG - CS - ET - GA - LV - LT - HU - MT - PL - RO - SK - SL

We are migrating the content of this website during the first semester of 2014 into the new EUR-Lex web-portal. We apologise if some content is out of date before the migration. We will publish all updates and corrections in the new version of the portal.

Do you have any questions? Contact us.


Stockholmski program

Stockholmski program določa načrt za delo Evropske unije (EU) na območju pravice, svobode in varnosti za obdobje 2010–2014.

AKT

Stockholmski program – odprta in varna Evropa, ki služi svojim državljanom in jih varuje (UL C 115, 4.5.2010).

POVZETEK

Stockholmski program določa prednostne naloge Evropske unije (EU) na območju pravice, svobode in varnosti za obdobje 2010–2014. Na podlagi dosežkov predhodnih programov, tj. programa iz Tampereja in Haaškega programa, se želi postaviti po robu prihodnjim izzivom in z ukrepi, usmerjenimi v interese in potrebe državljanov, še bolj okrepiti območje pravice, svobode in varnosti.

Da bi zagotovil varno Evropo, v kateri se bodo spoštovale temeljne pravice in svoboščine državljanov, se stockholmski program osredotoča na naslednje prednostne naloge:

Evropa pravic

Evropsko državljanstvo se mora iz abstraktne zamisli preoblikovati v oprijemljivo resničnost. Državljanom EU mora podeliti temeljne pravice in svoboščine, ki so določene v Listini EU o temeljnih pravicah ter Evropski konvenciji za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Državljanom EU je treba omogočiti, da uveljavljajo te pravice tako znotraj kot zunaj EU, pri čemer pa jim je treba zagotoviti spoštovanje njihove zasebnosti, še posebej z varstvom osebnih podatkov. Evropa pravic mora biti območje, v katerem:

  • lahko državljani in njihovi družinski člani v celoti uveljavljajo pravico do svobodnega gibanja,
  • se spoštuje raznolikost, najranljivejše skupine ljudi (otroci, manjšine, npr. Romi, žrtve nasilja itd.) so zaščitene, obenem pa se ukrepa proti rasizmu in ksenofobiji,
  • se ščitijo pravice osumljenih ali obtoženih oseb v kazenskem postopku,
  • državljanstvo EU spodbuja sodelovanje državljanov v demokratičnem življenju EU z zagotavljanjem preglednega odločanja, dostopa do dokumentov in dobrega upravljanja ter jim zagotavlja pravico do konzularne zaščite zunaj EU.

Evropa pravice

Evropsko območje pravice je treba ustvariti po celotni EU. Državljanom je treba omogočiti lažji dostop do pravnega varstva, da bi lahko bolje uveljavljali svoje pravice v EU. Obenem je treba tako v civilnih kot kazenskih zadevah poglobiti sodelovanje med pravosodnimi organi in povečati vzajemno priznavanje sodnih odločb v EU. Države EU morajo zato izkoristiti e-pravosodje (informacijske in komunikacijske tehnologije na pravosodnem področju), sprejeti skupna minimalna pravila za približevanje standardov kazenskega in civilnega prava ter okrepiti vzajemno zaupanje. Cilj EU mora biti tudi uskladitev z mednarodnim pravnim redom, da bi se ustvarilo varno pravno okolje za stike z državami, ki niso članice EU.

Evropa, ki varuje

Stockholmski program priporoča razvoj notranje varnostne strategije za EU, da bi se izboljšala zaščita državljanov in boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu. Cilj te strategije v duhu solidarnosti bo okrepiti policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah kakor tudi sodelovanje pri upravljanju meja, civilni zaščiti in obvladovanju nesreč. Strategija o notranji varnosti bo vsebovala proaktiven, horizontalen in medsektorski pristop z jasno razdeljenimi nalogami za EU in njene države. Usmerjena bo v boj proti čezmejnemu kriminalu, kar zajema:

  • trgovino z ljudmi,
  • spolno zlorabo, spolno izrabljanje otrok in otroško pornografijo,
  • kibernetsko kriminaliteto,
  • gospodarski kriminal, korupcijo, ponarejanje in piratstvo,
  • prepovedane droge.

Notranja varnost je v boju proti čezmejnemu kriminalu nujno povezana z zunanjo varnostjo. Zato je treba upoštevati strategijo EU za zunanjo varnost in okrepiti sodelovanje z državami, ki niso članice EU.

Dostop do Evrope

EU mora nadaljevati z razvojem svojega celostnega upravljanja meja in vizumske politike, da bi državljanom držav, ki niso članice EU, omogočila zakonit dostop do Evrope in obenem zagotavljala varnost svojim lastnim državljanom. Za boj proti nezakonitemu priseljevanju in čezmejnemu kriminalu je potreben močan mejni nadzor. Obenem pa je treba dostop zagotoviti tistim, ki potrebujejo mednarodno zaščito, ter ranljivim skupinam ljudi, kot so mladoletniki brez spremstva. Zato je treba okrepiti vlogo agencije Frontex (evropske agencije za zunanje meje), da bi se lahko učinkoviteje odzvala na obstoječe in prihodnje izzive. Za okrepitev sistema nadzora zunanjih meja sta bistvena tudi druga generacija Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) in sistem o vizumskih informacijah (VIS), zato je treba zagotoviti njuno popolno operativnost. Nadaljevati je treba tudi z delom na področju razvoja skupne vizumske politike in povečanja regionalnega konzularnega sodelovanja.

Evropa solidarnosti

EU mora v skladu z Evropskim paktom o priseljevanju in azilu razviti celovito in prožno migracijsko politiko. Ta politika mora biti usmerjena v solidarnost in odgovornost ter obravnavati potrebe tako držav EU kot migrantov. Upoštevati mora potrebe trga dela v državah EU, pri tem pa zajeziti beg možganov iz držav, ki niso članice EU. Vzpostaviti je treba tudi aktivne politike vključevanja, ki migrantom zagotavljajo njihove pravice. Poleg tega mora skupna migracijska politika vključevati učinkovito in vzdržno politiko vračanja, nadaljevati pa je treba z delom za preprečevanje, nadzor in boj proti nezakonitemu priseljevanju. Okrepiti je treba tudi dialog in partnerstva z državami, ki niso članice EU (tako državami tranzita kot državami izvora), zlasti z nadaljnjim razvojem globalnega pristopa migracijam.

Prizadevati si je treba za vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema do leta 2012. Zato je bistveno, da se vzpostavi evropski azilni podporni urad. Skupni evropski azilni sistem bo z določitvijo skupnega azilnega postopka za države EU in enotnega statusa oseb, ki jim je podeljena mednarodna zaščita, ustvaril območje zaščite in solidarnosti v EU.

Evropa v globaliziranem svetu

Na območju pravice, svobode in varnosti je treba upoštevati tudi zunanjo razsežnost politike EU. To bo pomagalo obravnavati povezane izzive, s katerimi se EU sooča danes, kakor tudi povečati priložnosti za sodelovanje z državami, ki niso članice EU. Ukrepi EU na tem področju morajo upoštevati naslednja načela:

  • ohranjanje enotne politike zunanjih odnosov za EU,
  • partnersko sodelovanje z državami, ki niso članice EU (vključno z državami kandidatkami, sosednjimi državami in državami EGP oziroma schengenskimi državami, Združenimi državami Amerike in Rusko federacijo),
  • spodbujanje evropskih in mednarodnih standardov in vrednot kakor tudi ratifikacija konvencij Združenih narodov, Sveta Evrope in Haaške konference o zasebnem mednarodnem pravu,
  • izmenjava informacij o dvostranskih in večstranskih dejavnostih.
  • delovanje v duhu solidarnosti, skladnosti in medsebojnega dopolnjevanja,
  • učinkovita uporaba vseh razpoložljivih instrumentov in sredstev,
  • obveščanje, spremljanje in ocenjevanje ukrepov v okviru zunanje razsežnosti pravosodja in notranjih zadev,
  • uporaba proaktivnega pristopa pri zunanjih odnosih.

Stockholmski program se izvaja prek akcijskega načrta, ki je bil sprejet junija 2010.

Zadnja posodobitev: 16.03.2010

Glejte tudi

  • Spletišče stockholmski program (EN) (FR) (SV)
Pravno obvestilo | O spletišču | Išči | Kontakt | Na vrh