RSS
Abecedno kazalo
Spletna stran je na voljo v 23 jezikih
Na voljo so novi jeziki:  BG - CS - ET - GA - LV - LT - HU - MT - PL - RO - SK - SL

We are migrating the content of this website during the first semester of 2014 into the new EUR-Lex web-portal. We apologise if some content is out of date before the migration. We will publish all updates and corrections in the new version of the portal.

Do you have any questions? Contact us.


Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)

Evropski urad za boj proti goljufijam je bil ustanovljen leta 1999 z namenom povečanja obsega in okrepitve učinkovitosti ukrepov za boj proti goljufijam in drugim nezakonitim ravnanjem, ki škodujejo interesom Skupnosti.

AKTI

Sklep Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom z dne 28. aprila o ustanovitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF).

Modalitete delovanja:

Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Uredba Sveta (Euratom) št. 1074/1999 z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Medinstitucionalni sporazum z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF).

POVZETEK

Ta Sklep ustanavlja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ki deluje v okviru Evropske komisije , s posebnim neodvisnim statusom za izvajanje preiskav v zvezi s preprečevanjem goljufij. Njegov način delovanja določata dve uredbi in Medinstitucionalni sporazum.

Pristojnosti urada OLAF

Sklep Komisije ustanavlja urad OLAF in opredeljuje njegove pristojnosti, med katere spadajo:

  • opravljanje zunanjih upravnih preiskav v okviru boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim ravnanjem, ki škodujejo finančnim interesom Skupnosti, in preiskav za boj proti goljufijam, ki vključujejo kakršna koli druga dejanja ali ravnanja, ki kršijo določbe Skupnosti,
  • opravljanje notranjih upravnih preiskav za:
    1. boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim ravnanjem, ki škodujejo finančnim interesom Skupnosti,
    2. preiskovanje resnih zadev v zvezi z izvajanjem službenih dolžnosti, ki lahko pomenijo zanemarjanje delovnih nalog uradnikov in uslužbencev Skupnosti, ki bi lahko imeli za posledico disciplinski oziroma kazenski postopek, ali neizpolnjevanje podobnih obveznosti članov institucij, organov, uradov ali agencij ali njihovih uslužbencev, za katere ne veljajo Kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in pogoji za zaposlovanje drugih uslužbencev Evropskih skupnosti,
  • opravljanje preiskovalnih nalog na drugih področjih na zahtevo institucij in organov Skupnosti,
  • pomoč pri krepitvi sodelovanja z državami članicami na področju preprečevanja goljufij,
  • razvoj strategij za boj proti goljufijam (priprava pobud za zakonske in podzakonske akte na področjih dejavnosti Urada),
  • začetek drugih operativnih dejavnosti v zvezi z bojem proti goljufijam (razvoj infrastrukture, zbiranje in analiza informacij, zagotavljanje tehnične podpore),
  • vzdrževanje neposrednih stikov z nacionalnimi organi pregona in s pravosodnimi organi,
  • zastopanje Komisije na področju boja proti goljufijam.

Zunanja preiskovalna pooblastila urada OLAF so v glavnem pooblastila, ki so bila Komisiji dodeljena z uredbami (ES, Euratom) št. 2988/95 (finančni interesi Evropskih skupnosti) in (ES, Euratom) št. 2185/96 (pregledi in inšpekcije na kraju samem, ki jih izvaja Komisija, za namen zaščite finančnih interesov Evropskih skupnosti). Poleg tega urad OLAF deluje na podlagi Uredbe (ES) št. 515/97 o medsebojni upravni pomoči.

Kako urad OLAF izvaja svoje preiskave

Uredbi o preiskavah, ki jih izvaja urad OLAF, prva za ES in druga za Euratom, na novo opisujeta glavne naloge Urada in opredeljujeta praktične postopke za izvajanje upravnih preiskav, za katere je Urad odgovoren.

Zunanji pregledi in preverjanja, ki jih opravlja urad OLAF (v državah članicah in nekaterih tretjih državah, s katerimi je Skupnost podpisala sporazume o sodelovanju) ter notranji pregledi in preverjanja (znotraj institucij in organov, ustanovljenih s Pogodbami ali na podlagi Pogodb) ne vplivajo na pristojnosti držav članic na področju kazenskega pregona.

Direktor urada OLAF začne in vodi preiskave na svojo pobudo ali na zahtevo države članice, ki ima v zadevi interes (v primeru zunanjih preiskav), ali zadevne institucije ali organa (v primeru notranjih preiskav).

V okviru zunanjih preiskav urad OLAF izvaja preglede na kraju samem, za katere je odgovorna Komisija v skladu z uredbami (ES, Euratom) št. 2988/95 in (ES, Euratom) št. 2185/96.

Za izvajanje notranjih preiskav ima urad OLAF pravico do takojšnjega in nenapovedanega dostopa do vsakršnih informacij, s katerimi razpolagajo institucije Skupnosti, organi, uradi in agencije. Prav tako lahko od vpletenih oseb zahteva ustne informacije in izvaja preglede gospodarskih subjektov na kraju samem.

Če se pri notranji preiskavi izkaže morebitna osebna vpletenost člana, vodilnega delavca, uradnika ali drugega uslužbenca, Urad o tem obvesti institucijo, organ, urad ali agencijo, ki ji ta oseba pripada, razen če je razkritje teh informacij neskladno s potrebo po ohranjanju stroge zaupnosti zaradi preiskave ali morebitne nacionalne preiskave.

Na zahtevo urada OLAF ali na svojo pobudo morajo države članice, institucije, organi, uradi in agencije Uradu predložiti vse svoje dokumente ali informacije v zvezi s tekočo preiskavo.

Vse informacije, ki bodo predložene Uradu, bodo ustrezno varovane.

Po zaključku preiskave urad OLAF pripravi poročilo, ki vključuje priporočila o ukrepih, ki jih je treba sprejeti. V primeru zunanje raziskave se poročilo pošlje državam članicam, v primeru notranje raziskave pa institucijam, organom, uradom in agencijam.

Informacije se lahko pošljejo tudi pristojnim oblastem v državah članicah in zadevnim institucijam, organom, uradom in agencijam, medtem ko preiskava še poteka (Urad je v neposrednem stiku z nacionalnimi organi pregona in sodnimi organi).

Za neodvisno delovanje urada OLAF skrbi nadzorni odbor, ki ga sestavlja pet zunanjih neodvisnih oseb, ki jih soglasno imenujejo Evropski parlament, Svet in Komisija. Če direktor meni, da ukrep, ki ga sprejme Komisija, zbuja dvome o njegovi neodvisnosti, ima pravico vložiti tožbo proti svoji instituciji pred Evropskim sodiščem.

Vsak uslužbenec institucije, organa, urada ali agencije Skupnosti, ki meni, da so bili med izvajanjem notranje preiskave prizadeti njegovi interesi, lahko pri direktorju urada OLAF vloži pritožbo ali vloži tožbo pred Evropskim sodiščem.

Medinstitucionalni sporazum med Parlamentom, Svetom in Komisijo

Cilj Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom , Svetom in Komisijo je zagotoviti, da se notranje raziskave izvajajo pod enakimi pogoji v vseh treh institucijah in vseh drugih organih, uradih in agencijah Skupnosti, vključno z Evropsko investicijsko banko (EIB) in Evropsko centralno banko (ECB).

Da bi dosegle ta cilj, so se institucije dogovorile, da sprejmejo notranji sklep na podlagi standardnega vzorca, ki je priložen sporazumu, in da pozovejo druge institucije, organe, urade in agencije, da pristopijo k temu sporazumu.

Vzorec sklepa zahteva, da generalni sekretar, oddelki in vsi zadevni uslužbenci institucije, organa, urada ali agencije v celoti sodelujejo z agenti urada OLAF in jim zagotovijo vse koristne informacije.

V primeru domneve o primeru goljufije, korupcije ali drugega nezakonitega ravnanja, ki škoduje interesom Skupnosti, je obvezno, da:

  • vsak uslužbenec, ki zve za dokazila o takšnih primerih, o tem nemudoma obvesti vodjo službe ali generalnega direktorja ali, če meni, da je to primerno, generalnega sekretarja ali neposredno urad OLAF,
  • generalni sekretar, generalni direktorji in vodje služb ali vodilni delavci uradu OLAF takoj pošljejo vsa dokazila, na podlagi katerih lahko domnevajo, da obstajajo nepravilnosti,
  • člani institucij, organov, uradov ali agencij o tem obvestijo predsednika ali, če menijo, da je to primerno, neposredno urad OLAF.

Če se med notranjo preiskavo izkaže, da je vpleten član, vodilni delavec, uradnik ali drugi uslužbenec, je zadevna oseba o tem takoj obveščena. Zadevna oseba bo pozvana, da izrazi svoja stališča o vseh dejstvih, ki se nanašajo nanjo. Poziv se lahko odloži v primeru, ko je to potrebno zaradi izvajanja preiskave ali naknadnih nacionalnih sodnih preiskav.

Urad OLAF presodi vsako zahtevo za odvzem imunitete s strani policije ali sodnih organov v državi članici, če se zahteva nanaša na vodilnega delavca, uradnika ali drugega uslužbenca institucije, organa, urada ali agencije. Če se zahteva nanaša na člana institucije ali organa, je o tem obveščen Urad.

Ozadje

Pogodba ES zagotavlja izrecno pravno podlago za postopke Skupnosti in držav članic za preprečevanje goljufij in drugih nezakonitih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom Skupnosti (člen 280). Začetek veljavnosti Amsterdamske pogodbe je Skupnosti zagotovil veliko več razpoložljivih sredstev za preprečevanje goljufij ter izkoreninjenje gospodarskega in finančnega kriminala.

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) je tako nadomestil Delovno skupino za usklajevanje preprečevanja goljufij Komisije. Razen za izvajanje preiskav je Urad odgovoren tudi za načrtovanje in pripravo zakonodaje o zaščiti finančnih interesov Skupnosti in boj proti goljufijam. Urad OLAF ima na področju izvajanja preiskav večjo neodvisnost od svoje predhodnice.

REFERENCE

AktZačetek veljavnostiRok prenosa v državah članicahUradni list
Sklep 1999/352/ES, ESPJ, Euratom

28.4.1999

-

UL L 136, 31.5.1999

Uredba (ES) št. 1073/1999

1.6.1999

-

UL L 136, 31.5.1999

Uredba (Euratom) št. 1074/1999

1.6.1999

-

UL L 136, 31.5.1999

Medinstitucionalni sporazum

1.6.1999

-

UL L 136, 31.5.1999

POVEZANI AKTI

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1073/1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) [COM(2006) 244 konč. – Neobjavljeno v Uradnem listu].
Predlog ima v osnovi naslednje glavne cilje:

  • Vodenje, sodelovanje med institucijami in nadzornim odborom. Komisija meni, da je potrebno politično vodenje v zvezi s prednostnimi nalogami, ki zadevajo preiskovalne dejavnosti. Predlaga redna srečanja nadzornega odbora z drugimi evropskimi institucijami v okviru strukturiranega dialoga, brez poseganja v potek preiskovalnih dejavnosti.
  • Jamčenje pravic vpletenih oseb. Komisija predlaga, naj se v Uredbo vključi natančna določba o postopkovnih jamstvih, ki jih je treba spoštovati pri opravljanju notranjih in zunanjih preiskav.
  • Izboljšano spremljanje preiskav. Spremljanje, ki zagotavlja, da so specifični postopki upoštevani, je treba izboljšati, treba pa bi bilo uvesti tudi možnost zahtevkov za mnenje. To vlogo naj bi opravljal revizijski svetovalec.
  • Izboljšanje pretoka podatkov. S tem predlogom želi Komisija izboljšati pretok podatkov med uradom OLAF ter evropskimi organi in institucijami, med uradom OLAF in državami članicami, kakor tudi med uradom OLAF in informatorji.
  • Krepitev operativne učinkovitosti urada OLAF. Komisija predlaga ukrepe, ki bodo uradu OLAF omogočile, da se osredotoči na prednostne ukrepe. Treba je denimo razjasniti postopke za začetek in zaključek preiskav.
  • Izboljšanje učinkovitosti preiskav urada OLAF. Komisija predlaga, naj se pojasnijo pooblastila za preiskovanje urada OLAF v okviru zunanjih preiskav gospodarskih subjektov, ki prejemajo sredstva Skupnosti na podlagi pogodb, sporazumov ali sklepov o nepovratnih sredstvih (neposrednih odhodkih).
  • Mandat generalnega direktorja. Za krepitev neodvisnosti urada OLAF je primerno, da se določi neobnovljiv mandat generalnega direktorja urada OLAF.

Postopek soodločanja (COD/2006/0084)

Poročila o dejavnostih:

Poročilo Evropskega urada za boj proti goljufijam – Osmo poročilo o dejavnostih (DE ) (EN ) (FR ) za obdobje med 1. januarjem 2007 in 31. decembrom 2007 [Neobjavljeno v Uradnem listu].
V osmem poročilu o dejavnostih so utemeljeni glavni trendi zadnjih let. Količina in kakovost informacij, ki jih je prejel urad OLAF, se je v zadnjih letih stalno povečevala, kar potrjuje zaupanje javnosti v Urad. V letu 2007 je urad OLAF odprl več primerov kot v letu 2006. Hkrati se je povečalo tudi število zaključenih primerov, v nasprotju s preteklimi leti, v katerih je število zaključenih primerov vse bolj upadalo. Razen tega je število „lastnih preiskav“, ki jih izvaja urad OLAF, preseglo število preiskav, v katerih urad zgolj pomaga nacionalnim oblastem. Povprečno trajanje primerov se je leta 2007 rahlo povečalo zaradi zapletenosti primerov, ki jih danes rešuje Urad, in zaradi potrebe po vključevanju držav članic ali zunanjih partnerjev v preiskave. Urad OLAF še naprej aktivno sodeluje z državami članicami, organi EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja ter mednarodnimi partnerji na področju boja proti goljufijam.

Poročilo Evropskega urada za boj proti goljufijam – Sedmo poročilo o dejavnostih (EN ) za obdobje med 1. januarjem 2006 in 31. decembrom 2006 [Neobjavljeno v Uradnem listu].
To poročilo se navezuje na šesto poročilo o dejavnostih. Komisija v njem ocenjuje storjene nepravilnosti in predstavlja najpomembnejše ukrepe, ki so jih Komisija in države članice sprejele v letu 2006, za preprečevanje goljufij in boj proti goljufijam. Poročilo prav tako podrobno opisuje, kako se urad OLAF odloči za odprtje primera, in pojasnjuje, kako so primeri obravnavani.

Poročilo Evropskega urada za boj proti goljufijam – Šesto poročilo o dejavnostih (DE ) (EN ) (FR ) za obdobje med 1. julijem 2004 in 31. decembrom 2005 [Neobjavljeno v Uradnem listu].

Ocenjevalno poročilo: Poročilo Komisije (DA) (DE) (EL) (EN) (ES) (FR) (IT) (NL) (PT) (FI) (SV) z dne 2. aprila 2003 – Ocena dejavnosti Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) [COM(2003) 154 konč. – Uradni list C 76, 25.3.2004].

Sklepi institucij:

Sklep Sveta 1999/394/ES z dne 25. maja 1999 o pogojih za izvajanje notranjih preiskav v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in kakršnega koli nezakonitega ravnanja, ki škoduje interesom Skupnosti [Uradni list L 149, 16.6.1999].
V skladu z določbami iz Medustanovnega sporazuma ta Sklep zahteva, da mora Svet sodelovati z Uradom in ga redno obveščati; prav tako od Varnostnega urada zahteva, da uslužbencem urada OLAF pomaga pri njihovem delu. Urad OLAF pa mora obvestiti vsako zainteresirano stran, ki je vpletena v preiskave Urada.

Sklep Komisije 1999/396/ES z dne 2. junija 1999 o pogojih za izvajanje notranjih preiskav v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in kakršnega koli nezakonitega ravnanja, ki škoduje interesom Skupnosti [Uradni list L 149, 16.6.1999].
V skladu z določbami iz Medustanovnega sporazuma ta Sklep zahteva, da mora Komisija sodelovati z Uradom in ga redno obveščati; prav tako od Varnostnega urada zahteva, da uslužbencem urada OLAF pomaga pri njihovem delu. Urad OLAF pa mora obvestiti vsako zainteresirano stran, ki je vpletena v preiskave Urada.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 1999 o pogojih za izvajanje notranjih preiskav v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in kakršnega koli nezakonitega ravnanja, ki škoduje interesom Skupnosti [Poslovnik Evropskega parlamenta, Priloga XI – Uradni list L 44, 15.2.2005].
V skladu z določbami iz Medustanovnega sporazuma ta Sklep zahteva, da mora Evropski parlament sodelovati z Uradom in ga redno obveščati. Sklep Varnostni odbor Parlamenta zavezuje, da uslužbencem urada OLAF pomaga pri njihovem delu. Urad OLAF pa je obvezan obvestiti vsako zainteresirano stran, ki je vpletena v preiskave Urada.

Sklep 1999/726/ES Evropske centralne banke z dne 7. oktobra 1999 o preprečevanju goljufij – [Uradni list L 291, 12.11.1999].
Sklep skuša zagotoviti ustrezno zaščito pred goljufijami in drugimi nezakonitimi ravnanji v Evropski centralni banki (ECB) ter obenem ohranjati porazdelitev in ravnotežje odgovornosti med ECB in evropskimi institucijami.
Zato Sklep vzpostavlja odbor za preprečevanje goljufij, ki je odgovoren za nadzor neodvisnega opravljanja nalog in delovanja Direktorata ECB za notranjo revizijo. Odbor za preprečevanje goljufij je odgovoren tudi za odnose z nadzornim odborom urada OLAF. Te odnose urejajo načela, ki so določena s sklepom ECB.

Sklep Sodišča z dne 26. oktobra 1999 o pogojih za izvajanje notranjih preiskav v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in kakršnega koli nezakonitega ravnanja, ki škoduje interesom Skupnosti [Neobjavljeno v Uradnem listu].
V skladu z določbami uredb o ustanovitvi urada OLAF, ta Sklep Sodišče zavezuje k sodelovanju z Uradom in njegovemu rednemu obveščanju. Opredeljuje tudi postopke, ki jih morajo upoštevati uslužbenci urada OLAF pri izvajanju preiskav. V skladu z načelom zaupnosti Sklep uradu OLAF odklanja dostop do dokumentov v zvezi s sodnimi postopki, ki so v teku ali so že bili zaključeni.

Sodba Sodišča z dne 10. julija 2003 o razveljavitvi Sklepa 1999/726/ES Evropske centralne banke o preprečevanju goljufij in zaščiti finančnih interesov Skupnosti (Zadeva C-11/00).

Zadnja posodobitev: 05.11.2008
Pravno obvestilo | O spletišču | Išči | Kontakt | Na vrh