RSS
Abecedno kazalo
Spletna stran je na voljo v 23 jezikih
Na voljo so novi jeziki:  BG - CS - ET - GA - LV - LT - HU - MT - PL - RO - SK - SL

We are migrating the content of this website during the first semester of 2014 into the new EUR-Lex web-portal. We apologise if some content is out of date before the migration. We will publish all updates and corrections in the new version of the portal.

Do you have any questions? Contact us.


Sprejetje sporazumov STO

S tem Sklepom Svet sprejme pravna besedila, ki so nastala med Urugvajskim krogom mnogostranskih trgovinskih pogajanj, sklenjenih s podpisom Sklepne listine v Marakešu in ustanovitvijo Svetovne trgovinske organizacije.

AKT

Sklep Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti [Uradni list L 336, 23.12.1994]

POVZETEK

Sklepna listina, ki zajema rezultate Urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj

S tem Sklepom Svet v imenu Evropske skupnosti glede na zadeve v njeni pristojnosti sprejme rezultate Urugvajskega kroga pogajanj, zajetih v Sklepni listini iz Marakeša (EN) (FR), podpisani 15. aprila 1994 v Maroku s strani predstavnikov Evropske skupnosti in držav članic.

Sklepna listina iz Marakeša vključuje seznam mnogostranskih in večstranskih sporazumov, ministrskih odločb in deklaracij, ki pojasnjujejo določbe nekaterih sporazumov. Mnogostranski trgovinski sporazumi so zadevni sporazumi, povezani pravni instrumenti pa so sestavni del sporazumov STO (EN) (FR) in zavezujoči za vse članice STO. Čeprav so večstranski sporazumi del sporazumov STO, ne določajo nobenih obveznosti ali pravic za članice STO, ki jih niso sprejele (denimo Sporazum o vladnih naročilih).

Sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije vključuje več prilog, ki vsebujejo sporazume STO. Priloga 1A zajema mnogostranske sporazume o blagovni menjavi. To so:

  • Splošni sporazum o carinah in trgovini 1994 GATT 1994 (EN) (FR)) (ki je vseboval GATT 1947),
  • Sporazum o kmetijstvu,
  • Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov,
  • Sporazum o tekstilu in oblačilih,
  • Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini,
  • Sporazum o ukrepih na področju vlaganj, ki vplivajo na trgovino,
  • Sporazum o protidampinških ukrepih,
  • Sporazum o carinski vrednosti,
  • Sporazum o predodpremni kontroli,
  • Sporazum o pravilih o poreklu,
  • Sporazum o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj,
  • Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih,
  • Sporazum o zaščitnih ukrepih.

Priloga 1B Sporazuma STO vsebuje Splošni sporazum o trgovini s storitvami (GATS (EN) (FR)), Priloga 1C pa Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS (EN) (FR)), vključno s trgovino s ponarejenimi in piratskimi izdelki.

Priloga 2 vključuje Sporazum o pravilih in postopkih poravnavanja sporov. Priloga 3 se nanaša na mehanizem za proučitev trgovinske politike članic STO.

Priloga 4 pa obravnava večstranske trgovinske sporazume. To so:

  • Sporazum o trgovini na področju civilnega letalstva,
  • Sporazum o vladnih naročilih,
  • Mednarodni sporazum o mleku,
  • Mednarodni sporazum o govejem mesu.

Zadnja dva sporazuma sta bila razveljavljena konec leta 1997.

Sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO)

Ta sporazum je vzpostavil skupni institucionalni okvir za izvajanje mednarodnih trgovinskih odnosov v okviru pravil, ki izhajajo iz zgoraj omenjenih sporazumov in pravnih instrumentov.

V nasprotju s svojim predhodnikom (GATT) je STO stalna organizacija, ki uživa koristi statusa pravne osebe in njenih lastnosti. Vse članice GATT so postale ustanovne članice STO 1. januarja 1995. Od tega datuma so morale kandidatke, ki so se želele pridružiti, slediti pristopnemu postopku v skladu s Sporazumom o ustanovitvi STO.

Članice STO so si zastavile naslednje cilje:

  • zvišanje življenjskih standardov,
  • zagotavljanje polne zaposlenosti ter rastočega obsega realnega dohodka in dejanskega povpraševanja,
  • povečanje proizvodnje ter trgovine z blagom in storitvami,
  • zagotavljanje trajnostnega razvoja in varstva okolja,
  • upoštevanje potreb držav v razvoju.

Funkcija STO je:

  • spodbujanje uporabe, upravljanja in izvajanja trgovinskih sporazumov,
  • zagotavljanje foruma za mnogostranska trgovinska pogajanja,
  • reševanje trgovinskih sporov s pomočjo Organa za reševanje sporov (DSB (EN) (FR)),
  • proučevanje nacionalnih trgovinskih politik svojih članic,
  • sodelovanje z drugimi mednarodnimi organizacijami za zagotavljanje večje skladnosti globalnega oblikovanja ekonomskih politik.

S strukturnega vidika je najvišje telo STO Ministrska konferenca, ki jo sestavljajo predstavniki vseh držav članic, ki se sestanejo najmanj enkrat na dve leti. V obdobjih med srečanji Ministrske konference naloge STO opravlja Generalni svet, ki ga sestavljajo predstavniki vseh članic. Generalni svet razen tega nadzoruje izvajanje sporazumov in ministrskih odločb. Generalni svet se sestaja tudi zato, da bi izpolnjeval naloge, ki so določene v Mehanizmu za presojo trgovinske politike, za katere sta odgovorna Organ za reševanje sporov in Organ za proučitev trgovinske politike TPRM (EN) (FR)).

Na podlagi splošnih smernic Generalnega sveta delujejo tri pomožna telesa, in sicer Svet za trgovino z blagom, Svet za trgovino s storitvami in Svet za trgovinske vidike pravic intelektualne lastnine. Poleg tega so ustanovljeni še odbori, ki so odvisni od Generalnega sveta, ne pa tudi od teh treh svetov, kot so odbori za „trgovino in razvoj“, „trgovino in okolje“ ter „regionalne sporazume“. Dva odbora sta odgovorna za upravljanje večstranskih sporazumov o trgovini na področju civilnega letalstva in vladnih naročilih.

Generalni svet imenuje generalnega direktorja, ki je odgovoren za vodenje sekretariata STO.

STO svoje odločitve načeloma sprejema soglasno. Ko odločitve ni mogoče sprejeti soglasno, se odloča z navadno večino glasov, pri čemer ima vsaka članica STO en glas. Število glasov Evropske skupnosti, ki je polnopravna članica STO, je enako številu njenih držav članic, ki so članice STO. Sporazum določa, da število glasov ES in njenih držav članic nikdar ne sme presegati števila držav članic v ES.

Vsaka članica STO lahko Ministrski konferenci predstavi predloge za spremembo določb v mnogostranskih trgovinskih sporazumih STO.

Sporazum o pravilih in postopkih reševanja sporov

Sistem za reševanje sporov STO je pomemben element mnogostranskega sistema za trgovanje. Temelji na členih XXII in XXIII GATT 1994 ter na pravilih in postopkih, ki so opredeljeni in določeni v Sporazumu o pravilih in postopkih poravnavanja sporov, ki je vsebovan v Sporazumu o ustanovitvi STO.

Sistem za reševanje sporov zajema vse mnogostranske trgovinske sporazume. Velja na področjih trgovine z blagom, trgovine s storitvami in spore v zvezi z vprašanji intelektualne lastnine, ki jih zajema Sporazum TRIPS. Uporablja se tudi za spore, ki spadajo pod večstranski Sporazum o vladnih naročilih. Nekateri od teh sporazumov vsebujejo določbe, ki zadevajo reševanje sporov, ki veljajo le za spore v okviru zadevnega sporazuma, in ki lahko dopolnijo ali spremenijo pravila Sporazuma.

Sistem za reševanje sporov nadzoruje Organ za reševanje sporov (DSB), ki je bil ustanovljen s Sporazumom. Vse članice STO se lahko udeležujejo sestankov DSB. Vendar v primeru, da DSB obravnava določbe v zvezi z reševanjem spora, ki zadeva večstranski trgovinski sporazum, bodo lahko le članice, ki so sprejele sporazum, sodelovale pri odločitvah ali ukrepih, ki jih bo DSB sprejel v zvezi s spori, ki spadajo pod ta sporazum.

Postopek reševanja spora se prične, ko ena članica drugi članici predloži zahtevo za posvetovanje o specifičnem vprašanju. Ta posvetovanja se morajo začeti v 30 dneh od predložitve zahteve. Če s posvetovanji spora ni mogoče rešiti, lahko članica zaprosi DSB, da ustanovi ugotovitveni svet, ki ga običajno sestavljajo trije neodvisni strokovnjaki, da obravnava zadevo. Razen tega se lahko stranki prostovoljno dogovorita za uporabo drugih načinov za reševanje spora, vključno z dobrimi uslugami, spravo in posredovanjem.

Ugotovitveni svet po tem, ko je prisluhnil stališčem obeh strank, DSB predloži poročilo. Ugotovitveni svet mora svoje delo opraviti v šestih mesecih, v nujnih primerih pa v treh mesecih. DSB prične s postopkom potrjevanja poročila 20 dni po tem, ko je bilo razposlano članicam. Poročilo je sprejeto v 60 dneh po razpošiljanju poročila, razen če DSB s konsenzom odloči, da poročila ne sprejme (nasprotni ali negativni konsenz), ali če ena od strank uradno obvesti o svoji odločitvi o pritožbi.

Postopek za reševanje sporov STO vsem strankam omogoča, da vložijo pritožbo na poročilo ugotovitvenega sveta. Vendar je pritožba omejena na pravna vprašanja, zajeta v poročilu ugotovitvenega sveta, in pravne razlage, ki jih je pripravil ugotovitveni svet. Pritožbo prouči pritožbeni organ, sestavljen iz sedmih članov, ki jih DSB imenuje za štiriletno obdobje. Trije člani obravnavajo vsako posamično zadevo. Poročilo pritožbenega organa stranke v sporu brezpogojno sprejmejo, DBS pa ga potrdi, razen v primeru negativnega konsenza, torej če DSB s konsenzom odloči, da ga ne potrdi.

DSB stalno nadzoruje izvajanje sprejetih priporočil ali sklepov. Vse odprte zadeve ostanejo na dnevnem redu srečanj DSB, dokler niso rešene. Določeni so tudi skrajni roki za izvajanje priporočil, določenih v poročilih ugotovitvenega sveta. Če eni od strank ne uspe izvesti teh priporočil v razumnem roku, ta stranka začne pogajanja s stranjo, ki je sprožila postopek za reševanje spora, z namenom, da pripravi medsebojno sprejemljivo kompenzacijo. Če so ta pogajanja neuspešna, lahko DSB tožeči stranki dovoli prekinitev uporabe koncesij ali drugih obveznosti za zadevno članico. Vendar sta kompenzacija in prekinitev koncesij le začasna ukrepa, ki se lahko izvajata le tako dolgo, dokler zadevna članica ne uresniči priporočil DSB.

V vseh primerih se članice STO strinjajo, da ne bodo same presojale o kršitvah obveznosti iz okvirnega sporazuma STO in da ne bodo prekinjale koncesij. Uporabljati morajo pravila in postopke za reševanje sporov, ki so določeni v Sporazumu.

Dogovor o pravilih in postopkih za reševanje sporov poleg tega priznava posebne razmere držav članic STO v razvoju in najmanj razvitih držav članic STO. Države v razvoju se lahko odločijo za pospešeni postopek in zaprosijo za podaljšanje rokov ali dodatno pravno pomoč. Članice STO se spodbuja, da namenjajo posebno pozornost razmeram držav v razvoju.

Mehanizem za proučitev trgovinske politike (TPRM)

Mehanizem za proučitev trgovinske politike (TPRM) je bil vzpostavljen kot začasni ukrep v okviru GATT leta 1989 po srednjeročnem pregledu Urugvajskega kroga pogajanj. Mehanizem je sestavni del sistema STO in zajema vsa področja iz sporazumov STO (blago, storitve in vprašanja intelektualne lastnine).

Namen TPRM je predvsem prispevati k doseganju večje preglednosti in razumevanja trgovinske politike in prakse članic STO, spodbujati članice k uporabi pravil, ki veljajo za mnogostranski trgovinski sistem, in s tem prispevati k učinkovitejšemu delovanju sistema.

V okviru TPRM so vse članice STO predmet proučitve. Prve štiri članice z največjim deležem v svetovni trgovini so predmet proučitve vsaki dve leti (trenutno so to Evropska skupnost, Združene države, Japonska in Kanada). Naslednjih šestnajst je predmet proučitve vsaka štiri leta, druge članice pa se proučijo vsakih šest let. Za najmanj razvite države članice se lahko določi daljše obdobje. V praksi je bila uvedena določena mera fleksibilnosti za določanje pogostosti proučitev (v časovnih presledkih do šest mesecev). Leta 1996 je bil sprejet dogovor, da bo vsaka druga proučitev prvih štirih trgovinskih sil vmesna proučitev.

Proučitev izvaja Organ za proučitev trgovinske politike (TPRB) na podlagi splošne politične izjave, ki jo poda članica v postopku proučitve, in poročila, ki ga sestavi sekretariat STO. Med pripravo poročila sekretariat zahteva pojasnila od zadevne članice, vendar prevzame polno odgovornost za predstavljena dejstva in izražena stališča. Poročilo sekretariata in izjava članice sta objavljena takoj po zasedanju za proučitev, skupaj z zapisnikom zasedanja in besedilom zadnjih pripomb, ki jih predsedujoči TPRB poda ob koncu zasedanja.

Več informacij lahko najdete na spletišču GD za zunanjo trgovino (EN) in STO (EN) (FR).

REFERENCE

AktZačetek veljavnostiRok prenosa v državah članicahUradni list
Sklep 94/800/ES

22.12.1994

-

UL L 336, 23.12.1994

POVEZANI AKTI

Communication from the Commission to the Council and to the European Parliament of 26 November 2003 - Reviving the DDA Negotiations - the EU Perspective [COM(2003) 734 final - Not published in the Official Journal]. (Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 26. novembra 2003 – Ponovna oživitev pogajanj DDA – perspektiva EU) [COM(2003) 734 konč. – Neobjavljeno v Uradnem listu].

Zadnja posodobitev: 21.04.2008
Pravno obvestilo | O spletišču | Išči | Kontakt | Na vrh