RSS
Abecedno kazalo
Spletna stran je na voljo v 23 jezikih
Na voljo so novi jeziki:  BG - CS - ET - GA - LV - LT - HU - MT - PL - RO - SK - SL

We are migrating the content of this website during the first semester of 2014 into the new EUR-Lex web-portal. We apologise if some content is out of date before the migration. We will publish all updates and corrections in the new version of the portal.

Do you have any questions? Contact us.


Ohranjanje in izkoriščanje morskih virov

Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 določa gospodarski, okoljski in socialni temelj skupne ribiške politike (SRP), katere cilj je zagotavljanje trajnostnega izkoriščanja živih vodnih virov na gospodarski, okoljski in socialni ravni. Ukrepi, sprejeti v okviru te uredbe, temeljijo na uporabi načela previdnosti in tehtnih znanstvenih nasvetov. Zadevajo ohranjanje in varovanje ribjih staležev in morskih ekosistemov, dostop do voda in virov, ribiško ladjevje, nadzor nad dejavnostmi, sprejemanje odločitev in sodelovanje zainteresiranih strani na vseh stopnjah političnega odločanja.

AKT

Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike [Glej akt(e) o spremembah].

POVZETEK

Skupna ribiška politika zajema ohranjanje, upravljanje in izkoriščanje morskih virov in tudi predelavo in trženje proizvodov ribolova in gojenih vodnih organizmov. Določa usklajene ukrepe o naslednjem:

  • ohranjanje, upravljanje in izkoriščanje živih vodnih virov,
  • omejevanje vpliva ribištva na okolje,
  • pogoji dostopa do voda in virov,
  • zmogljivost ribiškega ladjevja,
  • nadzor,
  • gojenje vodnih organizmov,
  • skupno organiziranje trgov,
  • mednarodni odnosi.

Ohranjanje in trajnostnost

Evropska unija (EU) sprejema potrebne ukrepe za urejanje dostopa do ribolovnih območij in virov ter zagotavljanje trajnostnega izvajanja ribolovnih dejavnosti. Ti ukrepi se uporabljajo za vsak stalež rib in za skupine staležev. Njihov cilj je omejiti smrtnost rib zaradi ribolova in vplivanje ribolovnih dejavnosti na okolje z naslednjim:

  • sprejetje načrtov za obnovo staležev, ki so količinsko zunaj varnih bioloških meja,
  • sprejetje načrtov upravljanja za ohranjanje količin staležev znotraj varnih bioloških meja,
  • določanje ciljev za trajnostno izkoriščanje staležev,
  • omejevanje ulova,
  • določanje števila in vrste plovil, s katerimi je ribolov dovoljen,
  • omejevanje ribolovnega napora,
  • sprejetje tehničnih ukrepov za spodbujanje bolj selektivne metode ali metode, ki imajo manjši vpliv na morske ekosisteme in na neciljne vrste. Ti ukrepi se lahko nanašajo tudi na strukturo, število in velikost ribolovne opreme na krovu, vzpostavitev območij in/ali obdobij prepovedi ali omejitve ribolovnih dejavnosti.

Evropska komisija in države članice lahko sprejmejo izredne ukrepe, ki trajajo od 3 do 6 mesecev v primeru resne grožnje za ekosistem ali ohranjanje virov. Odločitev držav članic zadeva le vode, ki so pod njihovo suverenostjo. Prav tako imajo možnost na območju 12 morskih milj sprejeti nediskriminatorne ukrepe za ohranitev ekosistema. Če ti ukrepi zadevajo plovila drugih držav članic, se je treba posvetovati s Komisijo, državami in regionalnimi svetovalnimi sveti. Države članice imajo za plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, možnost sprejeti drugačne ukrepe ohranjanja in upravljanja pod pogojem, da spoštujejo cilje skupne ribiške politike (SRP).

Prilagoditev ribolovnih zmogljivosti

Države članice so dolžne prilagoditi svoje ribolovne zmogljivosti, da bi uravnotežile zmogljivost in ribolovne možnosti. Ob upoštevanju kritičnega stanja velikega števila staležev v evropskih vodah je skupna zmogljivost ribiškega ladjevja Skupnosti od 31. decembra 2002 naprej „zamrznjena”. Tako je uvedba novega ribolovnega plovila mogoča šele po umaknitvi drugega, enako zmogljivega plovila (merjeno s tonažo „BT“ in močjo motorja „kW„) ribiškega ladjevja Skupnosti. Po 1. januarju 2003 so edina možna povečanja tonaže brez s tem povezanega umika spremembe plovil, namenjena izboljšanju varnosti na krovu, pogojev dela, higiene in kakovosti izdelkov.

Potrebna zmanjšanja zmogljivosti so del načrtov upravljanja in obnove. Vsak umik plovila z javnimi nepovratnimi sredstvi (države članice in/ali Skupnosti) je dokončen, umaknjenega plovila torej ni mogoče nadomestiti. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto pošlje povzetek rezultatov vloženih naporov držav članic, da bi dosegle trajnostno ravnotežje med zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi. Vodi tudi register ribiškega ladjevja Skupnosti, ki vsebuje vse podatke o lastnostih in dejavnostih plovil, ki so potrebni za spremljanje pravilnega izvajanja SRP.

Dostop do voda in virov

Vsa plovila Skupnosti imajo enako svobodo dostopa do voda in virov, razen v 12-miljnem obalnem pasu, v katerem izvajajo svojo suverenost države članice (Priloga I). Posebni pogoji veljajo za območje Shetlandskih otokov (Shetland Box) (Priloga II). Celoletne dovoljene ulove vsako leto določa Svet, ribolovne možnosti pa se razdelijo med države članice tako, da se skuša vsaki zagotoviti sorazmerno stabilnost ribolovnih dejavnosti za vsak stalež ali ribje lovišče. Države članice lahko potem svobodno dodeljujejo te možnosti svojim plovilom in lahko svoje dodeljene možnosti med seboj tudi izmenjujejo. Svet odloča tudi o ribolovnih možnostih tretjih držav, ki imajo dostop do voda Skupnosti.

Nadzor in izvajanje

Evropski sistem za nadzor ribištva je namenjen zagotavljanju spoštovanja pravil skupne ribiške politike (SRP) od začetka do konca proizvodne verige, kar pomeni od ladje do maloprodaje. Nadzor se vedno izvaja na morju, vendar je okrepljen v pristaniščih, med prevozom, v predelovalnih objektih, na trgih itd., da se preveri, ali je bila riba ujeta zakonito.

Sistem nadzora se uporablja za vse ribiške dejavnosti v vodah Skupnosti in tudi za ribiške dejavnosti plovil Skupnosti in državljanov EU, tako v vodah Skupnosti kot izven njih. Uporablja se tudi pri predelavi in trgovanju z ribolovnimi proizvodi, pri prostočasnem ribolovu, ki prizadeva občutljive staleže rib, in pri gojenju vodnih organizmov.

Odločanje in posvetovanje

Odločitve glede ribolova sprejemata Evropski parlament in Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij. V nekaterih primerih se odločata po soglasju Svetovalnega odbora za ribištvo in gojenje vodnih organizmov, doseženem v postopku, določenim s Sklepom 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil.

Komisiji pomaga Svetovalni odbor za ribištvo in gojenje vodnih organizmov, ustanovljen leta 1971. Ta odbor je forum stalnega dialoga z industrijo. Njegovih 21 članov predstavlja glavne veje ribiške industrije in gojenja vodnih organizmov (proizvodnja, predelava in trgovina) in tudi skupine potrošniških organizacij, ki se ukvarjajo z varovanjem okolja in razvojem. Odbor sestavljajo štiri delovne skupine, zadolžene za pripravo mnenj:

  • prva skupina: Dostop do virov in upravljanje ribiških dejavnosti,
  • druga skupina: Gojenje vodnih organizmov: gojenje rib, lupinarjev in mehkužcev,
  • tretja skupina: Trgi in trgovinska politika,
  • četrta skupina: Splošna vprašanja: ekonomija in analiza sektorja.

Regionalni svetovalni sveti so ustanovljeni za izboljšanje sodelovanja predstavnikov ribiškega sektorja in drugih predstavnikov sektorjev, na katere vpliva SRP, kot so področja varovanja okolja in potrošnikov. Ti zajemajo morska območja, ki sodijo pod pristojnost najmanj dveh držav članic. Pri delu regionalnih svetovalnih svetov sodelujejo tudi znanstveniki. Z njimi se lahko posvetuje Komisija, na primer o izvajanju in pripravi načrtov upravljanja in obnove. Na lastno pobudo predlagajo tudi priporočila in obveščajo Komisijo ali države članice o težavah pri izvajanju SRP.

Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo, ki ga sestavljajo visoko usposobljeni znanstveniki, redno svetuje o zadevah v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem živih vodnih virov. Komisija upošteva njihovo mnenje pri oblikovanju predlogov za upravljanje ribištva.

Komisija bo do konca leta 2012 Parlamentu in Svetu predložila poročilo o ohranjanju in trajnostnem ravnanju ter prilagoditvi ribolovnih zmogljivosti.

REFERENCE

AKT Začetek veljavnosti Rok prenosa v državah članicah Uradni list
Uredba (ES) št. 2371/2002

1.1.2003

-

UL L 358, 31.12.2002

ODSTOPANJA OD AKTA

Odstopanja, ki zadevajo upravljanje ribiškega ladjevja, registriranega v najbolj oddaljenih regijah:
Uredba (ES) št. 639/2004 [Uradni list L 102, 7.4.2004].
Spremenjena z:
Uredba (ES) št. 1646/2006 [Uradni list L 309, 9.11.2006];
Uredba (ES) št. 1207/2008 [Uradni list L 327, 5.12.2008];
Glede na pomembnost ribiškega sektorja v teh regijah uredba upošteva specifično strukturno, socialno in ekonomsko stanje pri upravljanju ribiškega ladjevja v teh regijah.

Odstopanja, odobrena novim državam članicam za nekatere določbe Uredbe (ES) št. 2371/2002 glede referenčnih ravni za ribiška ladjevja:
Uredba (ES) št. 1242/2004 [Uradni list L 236, 7.7.2004];
Uredba (ES) št. 783/2007 [Uradni list L 175, 5.7.2007];
Za nove države članice te uredbe predvidevajo odstopanja glede referenčnih ravni in dodelitev pomoči za obnovo ladjevja.

Akt(i) o spremembi Začetek veljavnosti Rok prenosa v državah članicah Uradni list
Uredba (ES) št. 865/2007

27.7.2007

-

UL L 192, 24.7.2007

Uredba (ES) št. 1224/2009

23.12.2009

-

UL L 343, 22.12.2009

Uredba (ES) št. 1152/2012

21.12.2012

-

UL L 343, 14.12.2012

Nadaljnje spremembe in popravki Uredbe (ES) št. 2371/2002 so vključeni v osnovno besedilo.

POVEZANI AKTI

Ribolovne možnosti

Uredba Sveta (EU) št. 40/2013 z dne 21. januarja 2013 o določitvi ribolovnih možnosti, ki so na voljo v vodah EU in ki so plovilom EU na voljo v nekaterih vodah zunaj EU, za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi, za leto 2013 [Uradni list L 23, 25.1.2013].

Uredba Sveta (EU) št. 39/2013 z dne 21. januarja 2013 o določitvi ribolovnih možnosti, ki so plovilom EU na voljo v letu 2013 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere ne veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi [Uradni list L 23, 25.1.2013].

Uredba Sveta (EU) št. 1262/2012 z dne 20. decembra 2012 o določitvi ribolovnih možnosti za plovila EU za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2013 in 2014 [Uradni list L 356, 22.12.2012].

Ribiško ladjevje

Uredba Komisije (EU) št. 1013/2010 z dne 10. novembra 2010 o pravilih za izvajanje politike flote Unije, kakor je opredeljena v poglavju III Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 [Uradni list L 293, 11.11.2010].
Ta uredba velja za vsa plovila Skupnosti razen tista, ki se uporabljajo izključno pri gojenju vodnih organizmov in v najbolj oddaljenih francoskih, španskih in portugalskih regijah. Določa formule za določanje referenčnih ravni glede bruto tonaže (BT) in moči za vsako državo članico dne 1. januarja 2003. Določa tudi pogoje upravičenosti za povečanje tonaže. Vsaka država članice mora zbrati informacije, povezane z izvajanjem SRP in umikom (ali nadomeščanjem) plovila iz ladjevja Evropske unije. Obvestiti je treba tudi o vsakem posodabljanju plovila, ki pomeni spremembo ribolovnih zmogljivosti.

Uredba Komisije (EU) št. 26/2004 z dne 30. decembra 2003 o registru ribolovne flote Skupnosti [Uradni list L 5, 9.1.2004].
Ta uredba določa minimalne podatke o ladjah pod zastavo neke države članice, ki morajo biti vpisane v nacionalni register te države. Določa tudi obveznosti držav članic glede zbiranja, preverjanja in posredovanja teh podatkov Komisiji, pa tudi obveznosti slednje glede upravljanja registra ribiškega ladjevja Skupnosti. Plovila se opredelijo s številko iz enotnega registra ribiškega ladjevja Skupnosti (CFR – Community Fleet Register), ki se dodeli trajno in je ni mogoče dodeliti drugemu plovilu.
Glej prečiščeno različico .

Zadnja posodobitev: 08.02.2013
Pravno obvestilo | O spletišču | Išči | Kontakt | Na vrh