RSS
Abecedno kazalo
Spletna stran je na voljo v 22 jezikih
Na voljo so novi jeziki:  BG - CS - ET - LV - LT - HU - MT - PL - RO - SK - SL

We are migrating the content of this website during the first semester of 2014 into the new EUR-Lex web-portal. We apologise if some content is out of date before the migration. We will publish all updates and corrections in the new version of the portal.

Do you have any questions? Contact us.


Strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2020

Evropska unija (EU) sprejema strategijo za zaščito in izboljšanje biotske raznovrstnosti v Evropi v naslednjem desetletju. Ta strategija vključuje šest ciljev, ki obravnavajo glavne dejavnike za izgubo biotske raznovrstnosti in omogočajo zmanjšanje najmočnejših pritiskov na naravo.

AKT

Sporočilo Komisije z dne 3. junija 2011 z naslovom: „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“ (COM(2011) 244 konč. - Neobjavljeno v Uradnem listu).

POVZETEK

Cilj te strategije je zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti in slabšanje ekosistemov v Evropski uniji do leta 2020 z opredelitvijo šestih prednostnih ciljev. Strategija je sestavni del strategije Evropa 2020 oziroma njene vodilno pobude „Evropa, gospodarna z viri“.

Cilj 1: ohranjanje in obnavljanje narave

EU mora zagotoviti učinkovitejše izvajanje direktiv o pticah in habitatih. Ti direktivi predstavljata hrbtenico evropske politike na področju biotske raznovrstnosti. Doslej sta prispevali k nekaterim pomembnim uspehom, kot je vzpostavitev omrežja Natura 2000, tj. največjega omrežja varstvenih območij na svetu, ki pokriva več kot 750 000 km2. Kljub temu pa napredek še vedno ne omogoča doseganja dobrega stanja ohranjenosti vseh vrst in habitatov, ki so pomembni za Evropo. Da bi dosegle prvi cilj strategije, morajo države članice učinkoviteje izvajati veljavno zakonodajo. Predvsem si morajo prizadevati za vodenje in obnovo območij Natura 2000 z vlaganjem potrebnih sredstev. Ti ukrepi bodo omogočili zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in njeno obnovo do leta 2020.

Cilj 2: ohranjanje in izboljševanje ekosistemov in njihovih storitev

Vzpostavitev zelene infrastrukture, obnovitev vsaj 15 % poškodovanih ekosistemov do leta 2020 in oblikovanje pobude za zagotovitev, da ne pride do neto izgub ekosistemov in njihovih storitev, so ključni ukrepi za ohranjanje in izboljševanje ekosistemskih storitev (na primer opraševanje poljščin s čebelami), ki naj bi bili izpolnjeni do leta 2015.

Cilj 3: zagotavljanje trajnostnega kmetijstva, gozdarstva in ribištva

Instrumenti v okviru SKP morajo do leta 2020 zagotoviti povečanje kmetijskih območij travnikov, orne zemlje in stalnih poljščin, za katere veljajo ukrepi, ki so povezani z biotsko raznovrstnostjo.

Do leta 2020 so vzpostavljeni načrti za gospodarjenje z gozdovi ali enakovredni instrumenti za vse gozdove, ki so v javni lasti, in gozdna gospodarstva nad določeno velikostjo. Za pridobitev sredstev v okviru politike EU za razvoj podeželja bodo morali zagotoviti trajnostno upravljanje gozdov.

Sprejeti ukrepi za zagotavljanje trajnostnega upravljanja v teh dveh sektorjih morajo obenem prispevati tudi k uresničevanju 1. in 2. cilja te strategije.

Cilj 4: zagotovitev trajnostne rabe ribolovnih virov

Sprejeti ukrepi v okviru reforme skupne ribolovne politike morajo zagotoviti, da bo do leta 2015 dosežen največji trajnostni donos (NTD). Pri tem je ključnega pomena doseganje porazdelitve starosti in velikosti populacije, ki je značilna za zdrave staleže. Z upravljanjem ribištva brez večjega škodljivega vpliva na druge staleže, vrste in ekosisteme bo mogoče doseči dobro okoljsko stanje do leta 2020, kakor se zahteva v okvirni direktivi o morski strategiji.

Cilj 5: boj proti invazivnim tujerodnim vrstam

Z izjemo zakonodaje o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu še vedno nimamo nikakršne celovite politike EU na področju boja proti invazivnim tujerodnim vrstam, čeprav te vrste resno ogrožajo evropsko biotsko raznovrstnost. Zato jih je treba prepoznati, osamiti ali iztrebiti in nadzorovati, da se prepreči pojavljanje novih vrst. Komisija bo zapolnila vrzeli v politikah na področju boja proti invazivnim tujerodnim vrstam z namenskim zakonodajnim instrumentom.

Cilj 6: reševanje svetovne krize na področju biotske raznovrstnosti

EU mora povečati svoja prispevek k zaustavitvi svetovne izgube biotske raznovrstnosti z izpolnjevanjem zahtev, sprejetih v okviru desete konference podpisnic (KP10) Konvencije o biotski raznovrstnosti, ki je potekala leta 2010 v Nagoji. Na tej konferenci se je EU zavezala k:

  • doseganju ciljev strateškega načrta za biotsko raznovrstnost 2011–2020,
  • izvajanju protokola iz Nagoje o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo in njihove rabe (protokol o ABS), in
  • zagotovitvi dodatnih sredstev za zaščito svetovne biotske raznovrstnosti.

Kontekst

Ta strategija uresničuje dve pomembni zavezi, ki so ju voditelji EU sprejeli marca 2010, in sicer zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti v EU do leta 2020 ter zaščititi, oceniti in obnoviti biotsko raznovrstnost in storitve ekosistemov v EU do leta 2050.

Zadnja posodobitev: 09.12.2011

Glejte tudi

  • Združeni narodi, Konvencija o biotski raznovrstnosti (EN) (FR)
  • Evropski informacijski sistem za biotsko raznovrstnost (EN)
Pravno obvestilo | O spletišču | Išči | Kontakt | Na vrh